Watch videos with subtitles in your language, upload your videos, create your own subtitles! Click here to learn more on "how to Dotsub"

Future of Food

0 (0 Likes / 0 Dislikes)
Neko� smo bili narod kmetov, sedaj je v ameriki kmetov manj kot 2%. Veliko nas ne ve kar je potrebno, za pridelavo hrane. Pred 12000 leti, so ljudje za�eli sejati in shranjevati seme... Poljedelstvo je vzcvetelo in rodile so se civilizacije. Na kitajskem se je gojilo na tiso�e vrst ri�a. Po svetu se je gojilo ve� kot 5000 vrst krompirja. Samo v ZDA se je v 19. stol. gojilo ve� kot 7000 vrst jabolk. V 20. stol. se je kmetijstvo mo�no spremenilo. Izdelava vodikovih bomb v prvi svetovni vojni, je privedla do izdelave kemi�nih gnojil, na osnovi vodika. �iv�ni plin iz druge svetovne vojne, so spremenili v insekticide. D.D.T je bil heroj svoje generacije. Nove tehnologije so obljubljale bolj�e rezultate, pove�ano proizvodnjo hrane, ni�je cene in ve�jo dostopnost. Do sredine 20. stol., so te tehnologije, s pomo�jo novih izzumov v gojenju rastlin, privedle do zelene revolucije. Mislim, da so ljudlje, ki so si prvo predstavljali zeleno revolucijo. imeli dobra scra. Veliko ljudi strada, tako je vedno bilo pri ljudeh, mislili so, da �e bi lahko sistematizirali poljedelstvo, kot smo industrijo v 18. stoletju in jo raz�irili na svetovno raven. bi re�ili probleme, ki jih ljudje imajo z poljedelstvom. Naslednjih nekaj let, je neverjeten napredek v pridelku. Leto za letom, se je na velika polja sejalo le eno vrsto �ita. Te monokulture so ustvarile ekolo�ki vakum, ki so ga insekti in bolezni lahko izrabile. Ta poenotenost je privedla do ene najve�jih poljedelskih katastrof �love�tva. V sredini 18. stoletja, se je naIrskem gojilo le nekaj vrst krompirja. Ko so te vrste zbolele, je umrlo milijon ljudi. Ko je ista bolezen zadela Peru, So posledice bile veliko manj�e. Danes se na veliko goji le 4 vrste krompirja. 97% vrst zelenjav, ki so jih gojili na za�etku 20. stol, je izumrlo. Geneti�na enoli�nost povzro�a ve�jo ranljivost na insekte in bolezni. Za kmete so pesticidi postali rutina. Ve� ko so �kropili, ve� so morali �kropiti. Pove�ana uporaba gnojil, pesticidov in herbicidov, pove�ane cene, so onesna�ile vodo in povzro�ile tveganja za zdravje. Nato je v 1970-ih Monsanto predstavil "Round up". Zaradi sposobnosti zatiranja ve�ina plevela, je postal eden najbolj znanih herbicidov v zgodovini. V 90-ih je s pomo�jo tehnologije, ki temelji na spajanju genov, iz zelene revolucije nastala genska revolucija. Da bi novo tehnologijo spremenili v kapital, je Monsanto geneti�no prilagodil svoja semena na "Round Up". Ponavadi Round up ubije vse, kar je zeleno. �e pa so semena prilagojena na Round up, po �kropljenju ne umrejo. Sedaj ti firma ki prodaja herbicid, prodaja tudi seme. Pred nekaj generacijami, so kmetje sejali, in herbicide uporabili �e je bilo to potrebno. Pogosto ga niso rabili. Danes je pridelek izdelan tako, da se mora �kropiti. Monsantojeva BT koruza sama, je registrirana kot insekticid. Zato, ker je vsaka celica bila predelana, tako da ustvarja BT. Naraven toksin za bakterije. �e koruzni �rv poje kateri koli del rastline, umre. In sedaj, ko imamo genetski in�eniring ne dajemo le kemikalij v rastline, ampak industrializiramo hrano na genetskem, celi�nem nivoju. Eden najbolj kontraverznih vidikov genetske revolucije je patentiranje semen. Obstaja zelo dober razlog zakaj skoraj 200 let ni bilo dovoljeno patentirati �ivih stvari. Pravica do patentiranja je zapisana v prvem �lenu ustave. Semena so izklju�ili iz patentiranja iz moralnih razlogov. V 30-ih letih so rejci rastlin dobili pravico patentirati svoje delo. Vendar se za��ita patenta ni prenesla na naslednjo generacijo semen. Patentirati nov teni�ki lopar ni te�ko, saj ga do podrobnosti lahko opi�e�. Nemogo�e pa je opisati celotno rastlino. Kaj �e le spremenjene in mutirane generacije, ki ji bodo sledile. Leta 1978 je doktor Ananda Chakrabarty prvi� posku�al patentirati organizem. Bil je in�enir za General Electric in je ustvaril mikrob, ki se hrani z oljem. Posku�al ga je patentirati, ampak mu ga v pisarni za patente v ZDA niso hoteli, saj ne dovolijo patentirati dele narave. "Patentira� lahko lopar za tenis ali peka�, ne pa del narave. Vendar so General Electric in Chakbardy bili zelo vstrajni. In z razliko enega glasu porote, so odlo�ili da lahko patentira genetsko spremenjen mikrob. Zanimivo, da tega mikroba niso nikoli uporabili saj je zraven olja, za sladico jedel �e marsikaj drugega. Sedaj so se odprla vrata za genetski in�eniring. Med administracijo Reagan so rekli: "Patentirajmo �ivali, �love�ke gene in dele telesa." Mislim da kar bi dru�be rade povedale je: "Mi patentiramo gen" In kjer koli se ta gen uporabi, je na�a last. �e se vstavi v rastlino je rastlina na�a last. �e se da v �ival, je �ival na�a. Lahko bi celo rekli, da �e se uporabi na �loveku, je �lovek v njihovi lasti, kar pa je v nasprotju z ustavo ZDA. Vsekakor pa �elijo da njihov patent sledi genu. Na temo patentiranja �ivljenja se nikoli ni glasovalu v parlamentu ali na javnih volitvah. Pravzaprav to daje dru�bam neverjetno mo� da si lahko lastijo in kontrolirajo razli�ne oblike �ivljenja. Med tem ko so dru�be patentirale vse kar obstaja, so bile dejavne tudi na drugem podro�ju. Z za�etkom leta 1995, ko je borza nara��ala je Monsanto kupoval proizvajalce semen, Du Pont je kupoval Pioneer. V bistvu je industrija pesticidov kupila indostrijo semen, iz razli�nih razlogov. Monsanto je porabil 8 milijard dolarjev, za nakup proizvajalcev semen. Pred letom 1990, so za�eli patentirati tudi semena ki niso geneti�no spremenjena. Edina zahteva je bila, da �e niso bila prej patentirana. Eden lepih namenov na�e vlade je, da so hranili razli�na semena, da bi ohranili biolo�ko raznolikost. Korporacije so �le v te shrambe, poiskale semena, ki niso patentirana in so jih patentirala. Dokler so bile prve, ki so prispele na urad za patentiranje, so seme lahko patentirale. Predvideva se da je Monstanto lastnik 11000 patentov. Zakaj bi korporacije to storile? Ker potem morajo predstaviti le eno seme, ki zamenja vse ostale in so glavni na trgu. Kdor nadzoruje semena, nadzoruje hrano. V Kanadi, je vpra�anje o patentiranju pristalo v polju Percy Schmeisserja. Poljedelec sem �e 53 let. V tem �asu sem ve�inoma gojil oljno repico, p�enico, oves, grah. To polje je imelo �penico in polje za mano oljno repico. V evropi je oljna repica znana pod drugim imenom. Ko so na�i predniki pri�li v to de�elo, ni bilo industrij, kot je kemi�na ali industrija z semeni. Uporabljati ali razvijati so morali lastno seme ali seme sosedov ali ga prinesti sabo. Percy je v tem delu Kanade bil znan kot izdelovalec in hranilec semen. Jaz menim, da na�a najbolj�a semena in rastline niso izdelali znanstveniki ali raziskovalci. Izdelali so jih kmetovalci. Leta 1997 je Persy okoli elektri�nih drogov, kot vedno uporabil Round up. Nekatere polj��ine niso umrle. Menil sem, da so pre�ivele, ker so razvile odpornost na "Round up" saj Monsanto opozarja, da ne sme� �kropiva prepogosto uporabljati saj rastline razvijejo odpornost na Round up. Ko je Monsanto to zvedel, so �li na mojo zemljo, in brez mojega dovoljenja vzeli rastline ali seme in rekli da so nekatere od teh rastlin v lasti Monsanto korporacije, in so pripravljene na Round up (Round up ready) Avgusta leta 1998 so proti meni uvedli to�bo. Monsanto je trdil, da je Percy brez njihovega dovoljenja uporabljal njihovo genetsko spremenjeno seme in z tem kr�il njihov patent. Patenti so se v preteklosti uporabljali za stvari kot je naprimer uplinja� za avtomobil. Uplinja� se ne zbudi zjutraj in se odlo�i za razmno�evanje in se ne preseli v va�e vozilo. Tako da bi naenkrat imeli uplinja� nekoga drugega in bi vas to�ili zaradi kr�enja patenta. Torej, to je enkratna lastnost te tehnologije, da ko jo enkrat spustimo v svobodo, se za�ne razmno�evati in se pojavi povsod. Pred glavnim sojenjem je Monsanto uvrgel obto�be, da sem njihovo seme dobil na nezakonit na�in. Trdili so, da nima veze kako je seme pri�lo na mojo zemljo, vseeno sem kr�il zakon. Ker je moja zemlja na vzhodni strani ceste, vetrovi pa ve�ina pihajo iz zahoda je normalno, da seme, ki ga odnese iz kamijonov pristane na moji zemlji. Eden od poljedelcev mi je celo povedal, da ko se je peljal mimo moje zemlje z veliko zalogo Round up ready semena se mu je utrgalo pregrinjalo in izgubil je dovolj semena, da bi posejal 800 hektarjev zemljle. Mislim da je najve�ji problem, dolo�iti mejo med ljudmi in korporacijami, ki proizvajajo to novo tehnologijo. �al so mejo potegnili dale� preko mej njiv poljedelcev. Mi smo trdili, da meja mora biti zastavljena tako, da kmeti lahko lahko sploh �e gojijo rastline. Imeti morajo pravico shranjevati in ponovno uporabljati lastno seme. Imeti morajo pravico kupovati, navadno seme sosedov, ki so jo �e imeli v preteklosti. Ne pa da morajo skrbeti, da slu�ajno ne kr�ijo katerega patenta. Ko sem leta 1999 �el sejat, mi je odvetnik svetoval, semena od lani, saj je sedaj pome�ano z geneti�no spremenjenim semenom korporacije Monsanto. Mojo seme je bilo prilagojeno temu podro�ju, saj je bilo odporno na dolo�ene bolezni in je bilo zelo plodno. Percy je moral uni�iti ve� kot 460 kilogramov semena, ki sta ga z �eno ravijala ve� desetletij. To�ba, in izguba mojih semen, je najve�ja nesre�a, ki me je lahko dohitela. Monsanto enostavno pride in odnese vse, za kar sva delala toliko let. Kar vzamejo. Jaz tega nikoli ne bi bila zmo�na narediti. Da bi �la k njim in jim kar koli vzela. Oni pa lahko pridejo in na na�i kmetiji delajo kar �elijo. Kot da bi bili njihova last... Mislim da so mi odvzeli pravice in zasebnost. In mi nismo edini, to so naredili ve�im. Zakaj to�ijo toliko majhnih poljedelcev? Saj od vsakega lahko dobijo najve� 100000 dolarjev, oni pa so tako veliko internacionalno podjetje. Je to pohlep, ali bi radi nadzorovali vsa semena. Percy ni edini, ki ga je Monsanto obto�il. V poletju leta 2000, Smo se z dru�ino pogovarjali, kako nesramno je od Monsanta, da nam nikoli niso poslali pisma, ali se nam zahvalili za sodelovanje pri njihovi preizkavi na�ega podjetja. Bili smo brez besed, ko smo konec julija leta 2000, prejeli pismo odvetni�ke dru�be iz New Orleansa, ki zastopa Monsanto. Obsodili so nas kr�enja patenta. Vsak obto�eni poljedelec v ZDA, z katerim sem se pogovarjal je imel skoraj enako zgodbo. Pri�li so analizirat njihov pridelek, kmetje, ki niso imeli ni� za skrivati so mislili, da ne bodo imeli nikakr�nih problemov, nato pa se vrnejo �ez eno leto, ko kmet ve� nima vzorcev pridelka, da bi se lahko branil. Monsanto je trdil, da so vzorce vzeli na celotnih 1500 Ha pridelka. Vzorci bi se morali jemati neprestano, vsakih 20 sek. Ko so pregledali na�e izjave in se zavedali da se ne usklaja z njihovo zgodbo So izjavo spremenili in trdili, da so na vsakem polju vzeli le nekaj vzorcev. Naj predvidevamo, da so lagali v prvi izjavi, da bi od nas izterjali denar, ali la�ejo sedaj? Predvideva se, da je Monsanto poslal pisma 9000 kmetom. Ve�ina raje pla�a, da se izognejo to�bam. Kljub temu, je �e vedno 100 to�b, le v ZDA. Ko se kmetje z Monsantom pogodijo, morajo podpisati tudi, da o tem ne bodo govorili. Mislim da so nas izbrali zaradi velikosti na�e zemlje in so nas uporabili kot gro�njo ostalim kmetom, da si ti ne bi nikoli upali shranjevati lastnega semena ampak bi ga kupovali. 75 % vseh 1,4 miljarde kmetov sveta, je odvisnih od shranjevanja semena. Po dveh letih in pol, je moj primer pri�el pred sodi��e. Vla�ili so me po sodi��ih in me posku�ali uni�iti. Porabili so celotno najino pokojnino. Samo odvetniki so me stali 200.000 dolarjev. Eden mojih sinov je rekel: "Mama, ata, upam da vaju ne bodo potolkli." "Kajti posku�ajo vaju uni�iti" "Ampak upam da sta mo�na in bosta zdr�ala..." "Le tako bo v na�i dr�avi, pri teh velikih podjetjih pri�lo do sprememb." "Monsanto je pripravljen na vojno." Primer Schmeiser je odprl vrata, da Monsanto lahko zasleduje �e ostale. Veliko ljudi me je vpra�alo zakaj se nisem pogodil. Verjetno bi dobil udarec po roki, ali kazen 2000 dolarjev. vendar sem se pogovoril z �eno in rekel: "Uni�ili so na�o seme, vse za kar sva delala zadnjih 50 let." �e bi podpisal, da sem gojil genetsko spremenjeno seme brez dovoljenja, ko pa sem uporabljal svojo seme, se brigal zase, z tem ne bi mogel �iveti. Vzeli bi mi osnovne pravice. Moji stari star�i, so davno nazaj Zapustili tak�en sistem fevdalizma, da bi lahko delali samostojno. Ho�emo sedaj to nazaj? Rekla sva "Ne". Borila se bova in zavzemala za to, kar verjameva. "Soo�enje z Goljatom." In kaj je sodnik po dveh tednih in pol sojenja razsodil? Rekel je, da ni va�no kako so Monsantojeve genetsko spremenjena semena pri�la na moje polje Nato pa �e je navedel, prvi�: "Tudi �e so se razrasle, ali jih je prinesel veter, pti�i, �ebele ali druge �ivali ali �u�elke ali so padle iz kmetovega tovornjaka ali kombajna, nima veze. Ker so rastline tam, sem kr�il Monsantov patent. Kljub temu, da jih na svojem polju nisem hotel." Drugi�; kar se mi zdi najbolj pomembno: "Vsak poljedelec, ki ima navadno rastlino, ni va�no �e je seme ali drevo in se tale cepi z rastlino ki vsebuje Monsantov gen proti tvoji �elji in uni�i tvojo last, je rastlina od tedaj napre v lasti Monsanta. Sedaj pa se zamislite, kar to pomeni za kmete po celem svetu. Za vrtnarje, �ivinorejce, poljedelce. Razsodil je: Dejstvo da nikoli nisem uporabljal Monsantovega patenta, kar pomeni, da nikoli nisem uporabljal Monsanto "Round up" herbicida ali drugih produktov na mojih semenih ali drugje, sploh nima veze. Dejstvo je, da je nekaj rastlin bilo na mojem polju. To vam poka�e mo� zakona o patentiranju nad vsemi poljedelci. �e si ogledate polje posejano z repico, ki je posejano polovico z Monsanto semenom polovico z navadnim, ne boste videli razlike. Rastejo enako in se obna�ajo enako. Edini na�in, da ugotovite razliko je da polje po�kropite z "Round up". Tisto kar ste ubili je va�e, kar pa je pre�ivelo, je sedaj Monsantojevo. To je posledica tega sojenja. Kanadski sodnik, je Monsantojevo kazen ozna�il kot "Nezasli�ano". V zadnjih dveh mesecih, sem imel najmanj 100 telefonskih klicev. Ljudje so v svojih poljih na�li repico, �eprav je prej nikoli niso imeli. Mislim, da lahko brez strahu re�em, da bi danes bilo te�ko najti eno polje v zahodni Kanadi, v katerem se ne nahaja vsaj nekaj genetsko spremenjenih rastlin od Monsanta. Maja 2004 je vrhovno sodi��e z 5 proti 4 dosodilo, da Percy je kr�il patent Monsanta. Obstaja ene vrste morala, ki se je razvila v dru�bah poljedelcev. Tudi jaz sem zrastel z to moralo. Glavno na�elo te morale je: �e se jaz odlo�im vpeljati kmetijsko aktivnost, ki je potencialno �kodljiva za moje sosede, npr. da se odlo�im gojiti govedo, in je ta potencialno nevarna za pridelke mojih sosedov, je moja odgovornost, da govedo zagradim in jim prepre�im dostop do pridelka... Ni odgovornost mojega soseda, da zagradi svoj pridelek. Danes sistem deluje tako, da je moja odgovornost za��ititi moje polje pred tujo tehnologijo... Seveda pa ni mogo�e zgraditi dovolj visoko ograjo, da bi se za��itil. To sedaj vemo. Vse vrste �ivljenja, so skozi milijone let, razvile temeljite sisteme, ki jih ��itijo, pred napadi drugega DNA sistema. Geteni�ni in�enirji, morajo ta sistem premagati, da v �ival ali rastlino lahko stavijo del druga�ne DNA verige. Ko so znanstveniki pred 30 leti pri�eli z genetskim in�eniringom, So verjeli da en gen predstavlja eno potezo in da bodo novi DNA sistemi stabilni, tudi ko bodo prisiljeni prestopiti meje vrste. Nova tehnika molekularne biologije nam je omogo�ila da lahko prekosimo navadeno obliko evolucije. Leta 1975, je bila konferenca za�etnikov genetskega in�eniringa, da bi razpravljali o varnosti in moralnosti na novo odkrite znanosti. Nekateri biologi so zahtevali odlog raziskave dokler ne bi lahko zagotovili varnost nove tehnologije. "Ne vemo kaka so tveganja, ker nismo opravili poizkusov." Delegati konference, so glasovali proti odlogu raziskav. So pa zajam�ili, da bodo ves spremenjen DNA in genetsko pridelane organizme varno hranili pred ostalim svetom, v laboratorijih. Trenutno tako agrokultura kot medicina uporabljata genetski in�eniring. Medicinska biotehnologija je ustvarila veliko produktov, ki re�ujejo �ivljenja. Ta zdravila so ustvarjena v nadzorovanih in varnih Laboratorijih Zdravila, se v primerjavi z genetsko spremenjenimi rastlinami ne razmno�ujejo. In ko se jih enkrat uvede v okolje, jih ni mogo�e nadzorovati. "Uporaba biotehnologije za pridelavo hrane, ni ni� novega" Ljudje �e 6000 let uporabljajo kvas, �iv organizem, da se kruh dvigne. Prav tako pri vrenju vina in piva. Torej tukaj res ni ni� novega... Vendar to sploh ni res, genetski in�eniring je res hiter razvoj pri izdelavi hrane. V bistvu je to tehnologija ki vdira v celice. Ljudje so �e sli�ali, da se v paradi�nik vstavi poseben gen, da je ta bolj vzdr�ljiv in lahko prenese nizke temperature. Vendar ljudje ne vpra�ajo: "Kako je ta gen lahko pri�el v paradi�nik?" Edini na�in kako je to izvedljivo, je, da vdremo v celico paradi�nika in v njo vstavimo gen. Zakaj je dobro vdiranje v celice? Bakterije in vurise. Po 12 letih iskanja, je Monsanto na�el talno bakterijo, ki je naravno odporna na "Round up" herbicid. Njihov cilj je bil vstaviti DNA iz teh bakterij v rastline. Izre�ejo del DNA, ki je odporen na "Round up" Vendar �e le ta del vstavimo v koruzo, ne bo imel u�inka. Torej naslednji korak vklju�uje bakterijo "Escherichia coli". V DNA "E. coli" ustvarijo praznine in ko obe epruveti zme�amo, se nekaj DNA "E. coli", ponovno pove�e z bakterijo odporno na "Round up". Nato tehniki vtihotapijo sprem. DNA v celico izbrane koruze. Celice naravno zavra�ajo zavra�ajo tuj DNA, zato so razvili metodo, ki vklju�uje talno bakterijo, ki povzro�a tumorje rastlin. Obstajata �e dve metodi, ki spremenjen DNA spravita skozi celi�no steno. Ena uporablja elektri�ni tok, ki naredi luknje v celicah, da te postanejo ranljive na izpostavitev drugemu DNA. Druga je genetska pu�ka, ki izstreli delce zlata z novim DNA, skozi celi�no steno rastline. Vsaka od teh treh metod rabi "gen promotor", ki aktivira �eljene karakteristike. "Gen promotor" se ponavadi odvzame iz Mosaic virusa cveta�e Ta sposobnost bakterij in virusov, da vdrejo v sesalce na razli�ne na�ine, veliko ljudem ne daje zaupanja v biotehnologijo, kajti ti instrumenti se uporabljajo to�no za to. Da genetski material iz enega organizma prenesemo v drugega, ki se normalno ne kri�ata, se moramo obna�ati kot virusi in bakterije in moramo na silo vdreti v celico kot virusi. Naredijo pa �e nekaj: k temu pritrdijo �e antibioti�ni sistem zaznamovanja. To je gen, ki je naravno odporen na dolo�en antibiotik. Tako pozneje lahko testirajo, �e se je gen izrazil. Najbolj katastrofalna sila v prehrani trenutno je dejstvo, da je medicina ogro�ena z izgubo antibiotikov. Nih�e to�no ne ve, kako je uporaba tega gena v prehrani lahko prispevala k problemu. Vsi na podro�ju biomedicine se trenutno posve�ajo temu problemu. Ko napredujemo v ti. biotehni�no revolucijo in proizvajamo vedno ve� manipulacij na razli�nih genih, Bomo s �asom videli, da bodo deli DNA med sabo reagirali nepredvidlijo. Sedaj smo se nau�ili, da geni delujejo v kompleksnih mre�ah. In en sam gen lahko vpliva na veliko lastnosti. Mislim da je to do sedaj najve�ji biolo�ki eksperiment �love�tva. Sladki paradi�nik je bil prva gen. spremenjena hrana, ki je pri�la v javnost. CALYIM, firma ki je paradi�nih izdelala, je prej izvedla 3 prostovoljne �tudije na podganah, pri nekaterih so odkrili tumor �elodca. Kljub nasprotovanju nekaterih vladnih znanstvenikov, so paradi�nike maja 1994 odobrili. zato si jih vzeli iz trga. Ameri�ani so se prvi� zavedali, da je del njihove prehrane genetsko spremenjen, v letu 2001. Prej�njo pomlad, med kosilom z sodelavci je Grace Booth pojedla tri "Chicken enchiladas". Hrana ji je bila zelo dobra, nato pa se je nekaj zgodilo. �utila sem, kot da se mi prsni ko� manj�a, te�ko sem dihala. "Ni vedela, da se je za�elo stanje �oka" Kaj ste v tem trenutku mislili? Mislila sem si: "O moj bog, kaj se dogaja?" Nekaj je zelo zelo narobe. Mislila sem da bom umrla. Diagnoza v sobi za nujne primere v bli�njem Oaklandu je bila huda alergi�na reakcija. Od tukaj je njena zgodba dosegla Washington. Isto�asno je nacionalen trg koruze bil v hru��u. "Star Link" koruza, nedovoljena za �love�ko hrano, je bila najdena v tacos trgovinah. Trgovine so iz polic praznile produkte iz koruze. Bali so se mo�nosti alergi�nih reakcij. �e si za�elim kro�nik kosmi�ev, ho�em vedeti da je to varno. Se sedaj po�utite varno? Vsekakor ne. Skoraj gotovo je, da je veliko kupcev imelo reakcije na hrano "Star Link". Od rahlih do resnih reakcij. �e ne bi bilo nekaterih organizacij za javni interes, ki so same to koruzo �le testirat in z tem delale delo na�e vlade, ta skandal nikoli ne bi pri�el na dan in to tveganje za zdravje ljudi, ne bi bilo odkrito. Obstajajo 3 vladne organizacije, ki so odgovorne za varnost GMO. Oddelek za agrokulturo je odgovoren za ocenitev vpliva GMO �it na okolje in regulira testiranje GMO �it na terenu. Vendar je �tudija preko 8000 GMO aplikacij pokazala da oddelek za agrokulturo, ni zahteval niti ene ocenitve okolja. Oddelek za za��ito okolja regulira insekticide. "BT" naravni insekticid, je vstavljen v vsako celico GMO "BT koruze". FDA (uprava za hrano in zdravila) je odgovorna za varnost hrane. Vsako inovacijo v �ivilih, je treba testirati. so to storile na podlagi tega, da so trdile da je to kar delajo v "v bistvu ekvivalentno" normalni reji ali gojenju in se zato ni treba urejati druga�e. Po drugi strani pa so hoteli svoje produkte patentirati, �e pa �eli� nekaj patentirati, mora biti druga�no od vsega drugega. Torej govorili so, da je stvar druga�na, zato jo �elijo patentirati, in da je "v bistvu enaka" zato jim naj ne dajejo posebnih regulacij. "V bistvu enake" je nesmisel. Ta hrana ima bakterije, viruse novo genetsko zgradbo. Tega ni imela �e nobena hrana v zgodovini. Brez dvoma je druga�na. Ker se GMO smatrajo kot "v bistvu enak" kot normalna hrana, spadajo v skupino GRAS: "Splo�no priznano kot varno" in vlada ne zahteva testiranja ali posebne oznake. Zame je ena najbolj neverjetnih stvari glede politike ZDA, da ne zahtevajo niti ozna�evanja genetsko spremenjene hrane. Veliko GMO-jev je v obliki koruznega sirupa v podbudo, da bi ozna�evali GMO. Kako lahko zaupamo enakim internacionalnim organizacijam, ki so nam rekle da so insekticidi DDT in drugi strupi varni? Sploh no�ejo da vemo kaj jemo. Zvezni oddelek za agrokulturo je ignoriral opozorila lastnih znanstvenikov o nevarnosti genetsko spremenjene hrane. Govorimo o prihodnosti na�ih otrok. Pridru�imo se 25 drugim dr�avam, ki zahtevajo ozna�evanje GMO. Njihovove kmete in potro�nike to ni� ne stane. Glasujte z DA na �t. 27. Ozna�imo Genetsko spr. hrano. Iniciatovo je premagala 4,6 milijonov dolarjev vredna kampanja industrije, v kateri je kmetica, ki je podobna materi. "Zadnja stvar, ki jo rabimo, je �e ve� rde�ega traku vlade." Ve� birokracije in vi�je stro�ke. To�no to bodo kmetje in potro�niki Oregona dobili v primeru �t. 27. Vse ankete so razkrile, da 80-90% Amerikancev �eli GMO hrano ozna�eno. Toda "zakon o pravici do zavedanja", ki so ga predsednik Kucinich, senator Boxer in mnogi drugi predstavili vsako leto od leta 1999 �e vedno �aka na glasovanje kongresa. "Javnost v Evropi je odreagirala z jezo in zaskrbljenostjo, da se bo v njihovih trgovinah pojavila GMO hrana." Javne raziskave ka�ejo, da 75% ljudi no�e GMO hrane. Na zahtevo svojih prebivalcev, je vseh 15 dr�av EU Prevzelo pravila o ozna�evanju in etiketiranju genetsko spremenjene hrane. Mislim da obstaja zelo dober razlog zakaj se korporacije tako mo�no borijo proti temu. Ne gre se le za izbiro potro�nika. Brez ozna�evanja, ni sledi vplivov na zdravje GMO hrane. �e ste mati in svojemu otroku dajete hrano za otroke in ni ozna�ena kot genetsko spremenjena soja in va� otrok dobi strupeno ali alergi�no reakcijo ne boste vedeli, da je to povzro�ila GMO hrana, ker tega ni na etiketi. �e pa je na etiketi, potem lahko re�ete, da je mogo�e to prispevalo. Greste k doktorju, va� doktor to javi in zbirati lahko za�nemo bazo podatkov o vplivih na zdravje. In ko enkrat ta baza obstaja, imamo dokaze proti koorporacijam. Torej ozna�evanja se ne branijo le zato, ker potro�niki ne bi izbrali njihov produkt, ampak tudi zato, ker je ozna�evanje najbolj�i na�in kako lahko sledimo vplivom na zdravje GMO hrane in kako lahko koorporacije za te vplive obto�imo. Hrana za otroke Gerber bo kmalu brez GMO hrane. Gerber, najve�ji proizvajalec hrane za otroke v ZDA, se odreka dobaviteljem, ki v svojih produktih uporabljajo genetsko spremenjeno koruzo ali sojo. Japonci so zelo zaskrbljeni glede u�inkov GMO hrane. Predstavnik ene japonskih blagovnih znamk je izjavil, da bodo naslednjih 10 let opazovali otroke Ameri�anov. Monsanto ne treba zagotoviti varnost hrane. Na� cilj je prodati kolikor je le mo�no. Zagotavljanje varnosti je delo FDA. Phil Angel, Direktor koorporacije Monsanto New Yourk Times, 25. Oktober 1998 Zraven tega, da so trdili, da so ti produkti varni, je biotehnolo�ka industrija zagotovila, da se bo pove�al pridelek. "Napredki v biotehnologiji, nam pomagajo pridelati ve� hrane na zemlji, ki smo jo �e obdelovali ali na zemlji, ki trenutno ni primerna. Monsanto je FDA in EPA v skladu z predpisi poslal po�iljko svojih "round up ready" soja semen, kot reklamo za prvi veliki tr�ni pridelek. Niso pregledali rutinskih stvari kot je: drena�a, patogenost rastlin, takih stvari, ki so za sojo v okolju pomembne. Leta 2000 je ekipa znanstvenikov na univerzi v Arkansasu zabele�ila zmanj�anje velikosti koreninskega sistema. V primeru su�e, je to zmanj�anje bilo do 25%. Teh 25% se ka�e v velikem zmanj�anju koli�ine pridelka. V katerem koli delu sveta. To je zelo velika izguba. �e ena pomanjklivost v pregledu je bila, da nih�e ni raziskal kak�en vpliv ima �kropljenje rastlin z "Round up" na pritrditev du�ika na rastlino. To pa je ena najbolj pomembnih koristi soje za okolje. Je stro�nica. Tako kot grah. Ko goji� grah ali sojo ti ni treba vrta gnojiti z du�ikom. Komaj sedaj smo za�eli to preu�evati, kajti kmetje so na nekaterih poljih opazili probleme z "round up ready" semeni. Rezultati so bili res slabi. Niso vedeli razlo�iti zakaj. Eden najve�jih problemov so "Super pleveli" to so pleveli, ki so postali odporni na herbicide kot "Round up". Leta 2003 se je Maristel, superplevel, raz�irila v 21 dr�av. Sedaj kmetje morajo uporabljati nevarne kemikalije kot 24D, kar je podobno "Agent Orange" in je dokazano da povzro�a okvare ob rojstvu. Namesto da bi �kropili manj, �kropijo ve�. Kako je to kontraverzno novo tehnologijo vlada sploh odobrila? Ob koncu prve uprave, uprave George Busha Je Dan Quayle bil odgovoren za odbor, ki je to vodil. Zagotovili bomo, da bodo bioteh. produkti dele�ni kontrole kot vsi drugi. Ne bomo jih obremenjevali z nepotrebnimi predpisi. Quaylev odbor je predlagal, da za to vrsto hrane sploh ne bi bilo predpisov. To je ogor�ilo znanstvenike FDA. Obstajajo kupi dokumentov v katerih znanstveniki FDA trdijo, da je to hrano treba testirati, da je lahko strupena. Ta hrana lahko ustvari nove alergije. Proces genetskega in�eniringa je vdor v celice, zmanj�a lahko hranljivost. Lahko povzro�i probleme z imunskim sistemom na laboratorijskih �ivalih. Vse te stvari je treba testirati. Kaj �ele vplivi na okolje. Njegov odbor je rekel: "Niti pod razno, �elimo biti prvi na svetu, ki bomo prodajali to hrano." FDA �e je vedno rekel ne. In kaj so naredili? Vpeljali so poobla��enca za politiko �ivil, po imenu Michael Taylor. Michael Taylor je prej delal kot svetovalec za Monsanto. Napisal je predpise industrije, ki v bistvu niso bili predpisi in seveda je dovolil, da je ta politika brez predpisov postala uradna za ZDA leta 1992. Zaposleni na Monsantu in na vladni agenciji za predpise, so enaki ljudje. Da vam dam primer: Na seznamu je ne�teto imen, za mene najbolj izstopa Linda Fisher. Linda Fisher je zadnjih 7 let bila podpredsednica Monsanta. Sedaj je odgovorna za agencijo za varstvo okolja na ravni dr�ave. Tako je bilo tudi med upravljanjem George Busha starej�ega. Pred tem je bila pri Monsantu. In pred tem je delala za upravo za varstvo okolja (EPA). Sem in tja je �la �e 3-krat. In seznam v Washingtonu se nadaljuje �e naprej. Justice Clerence Thomas Vrhovno sodi��e pravice Monsantov odvetnik za predpise Micky Kantor sekretar poslovanja Upravni odbor Monsanto Lidia Watrud Agencija za za��ito okolja Biotehni�ne raziskave Monsanto Anne Veneman Ministrica za kmetijstvo Odbor direktorjev, Calgene, ki ga je kupil Monsanto Michael Friedman za�asni poslovodja FDA Vi�ji podpredsednik GD Searle, oddelek Monsanta William Ruckelshaus glavni upravnik EPA �lan upravnega odbora Monsanto Donald Rumsfeld minister za obrambo Direktor firme Searle Dopolnilna dejavnost Monsanta Napisal sem pismo na�emu dr�avnemu to�ilcu John Ashcroftu in ga prosil za pomo� v tej krizi, z katero se soo�amo kmetje. Njegov odgovor je bil da ni v skladu z njihovo politiko se vme�avati privatne spore. Za tem sem izvedel, da je gospod Ashcort poslal pismo vrhovnemu sodi��u ZDA v zvezi z podobnim primerom kr�enja patenta, ki bi se naj obravnaval v oktobru. Vrhovno sodi��e je prosil, da obdr�i te patente, da bi za��itil koorporacije, ki so lastniki teh patentov. Pozneje sem izvedel tudi, da je gospod Ashcroft prejel najve�ji prispevek za njegovo kapanjo za ponovno izvolitev. John Ashcroft Dr�avni to�ilec ZDA Prejemnik najve�jega Monsantovega prispevka v politi�ni kampanji leta 2000. Monsanto bo prihodnje leto v beli hi�i na�el podpornika, neglede na to, kdo bo novembra izvoljen. Obvestilo v Monsantovem internem �asopisu 6. oktober leta 2000. Deregulacija je v bistvu povedati celemu svetu, da gleda stran. Sedaj dru�be testiranja izvajajo same nato pa poro�ajo vladi. Ta proces ni obvezen. �e bi za�eli spra�evati prava vpra�anja, bi to tehnologijo ustavili za naslednjih 50 ali 100 let... Zgodilo pa se je ravno nasprotno. Samo v ZDA se goji spremenjena repica, koruza, bomba� in soja, ki leta 1980 �e sploh niso obstajale. Do leta 1996, jih je bilo mogo�e najti �e na milion in pol hektarjih. do leta 2003 pa �e na 40000000 hektarjih. Leta 1998, so v Mehiki prepovedali sajenje GMO semen da bi za��itili svojo kmetijsko dedi��ino. V Mehiki je stotine razli�nih vrst koruze. Nekatere so prilagojene vla�nemu podnebju, druge suhemu podnebju. Nekatere so odporne na dolo�ene �kodljivce, nekatere pa imajo druga�en okus. Nekatere so zelo dobre za kokice. Te je izumil Aztecs. Nekatere so zelo dobre za Tortilje ali za hrenjenje �ivine. V Mehiki je res veliko vrst koruze. "M�xico, tu superficie es el ma�z" Pred pribli�no 7000 leti, so ljudje v Mehiki za�eli udoma�ati koruzo in med ljudmi in rastlino se je razvila intimna vez. Koruza ni le njihova zaloga hrane, pa� pa tudi njihova kultura. V hribih Jalisco, kmetje namenoma koruzo sadijo blizu obmo�ij, kjer raste divja koruza, Teocintle. To delajo zato, ker dobro vedo da z tem dobijo odpornost na razne �kodljivce. Ta se prenese iz divje koruze, na udoma�eno. Ne vemo katera vrsta bo uporabna, zato jih moramo ohraniti vse. Ve�ina raznolikosti v poljedelstvu se nahaja v tako imenovanih "vrstah zemlje". To so rastline, ki jih majhni kmetje ponavadi imajo na zelo razli�nih mestih, z selekcijo zelo posebnih pogojev za rastlino. To je lahko dolo�na vi�ina, mraz, su�a in drugi pogoji. To je res osnova raznolikosti, katero ves �as ohranjamo, da lahko nadaljujemo z na�o trgovsko proizvodnjo in hranimo svet. �kodljivec koruze v ZDA leta 1970, je uni�il milijone hektarjev koruze. ZDA so imele sre�o, da so na�le vrsto koruze iz Mehike, ki je bila odporna na �kodljivca. Leta 2000 je dr. Chapela na�el GMO koruzo, ki raste v oddaljenem obmo�ju. Kmetje so v lokalni trgovini kupili koruzo za jesti, ki ni bila ozna�ena kot GMO in kot kmetje delajo �e tiso�e let, so je nekaj pojedli, nekaj pa posadili. Kmetje ne lo�ujejo zrna od semena, iz o�itnih razlogov, saj je zrno seme. Ima zarodek, v sebi ima majhnega otroka in �e jo da� v zemljo, bo kalila. GMO seme se je kri�alo z doma�o koruzo in je z tem spremenilo gene tega tradicionalnega Mehi�kega semena. Ta koruza je jedilna, najde� jo povsod v Mehiki. Niste vedeli za posledice, ki jih lahko ima? Ta koruza je za hrano za ljudi, torej kako je lahko slaba? Za Mehikance je cenej kupiti koruzo uvo�eno iz ZDA, kot pa jo gojiti doma. To je zato, ker je koruza v ZDA subvencionirana z denarjem davkov, v mehiki pa ni subvencionirana. Vseeno se veliko Mehi�anov odlo�i za gojenje doma�e koruze. Zakaj gojite lastno koruzo? Zakaj ne gojite "Ameri�kih semen"? Na to gledamo kot prihranek. Ni tako ekonomi�no, ko pa jo jemo, ima bolj�i okus kot ameri�ka koruza Delo ki ga delate tukaj... je pomembno za svet. Kmetje so rekli: "�e bomo imeli transgenske elemente v na�i koruzi, bo tako kot pri na�ih kolegih v kanadi?" Bodo internacionalne dru�be pri�le in zahtevale pla�ilo, za prisotnost njihovega gena? Novembra leta 2001, je dr. Chapela objavil �lanek v znanstveni reviji "Nature" (Narava), ki je govoril o oku�bi z GMO rastlinami. To temo smo obravnavali zelo resno od samega za�etka. Izvajali smo raziskave, zbirali vzorce, ter sku�ali ponoviti rezultate Ignacia Chapela, kar nam je uspelo. Nadlednji korak je identivicirati problem. To je tema, ki je nekoliko sporna, kajti v nobenem primeru nismo �eleli ogroziti svoje genetske dedi��ine. Kot prvo nismo �eleli da se zgodi to To bo imelo �e druge posledice, kar je tema debate. Dejstvo je da to geni ne bi smeli biti v tistih vrstah koruze. To je za nas velik problem. Kaj se zgodi, ko v to obmo�je uvede� en genotip, eno industrijsko �ito, ki gene prenese na vse potomce? Z tem uni�i� raznolikost. In to je v dalj�em obdobju zelo zelo velik riziko za varnost hrane. Ne samo za ljudi ki tam �ivijo, ampak tudi za nas, za na�o industrijsko pridelavo hrane. �e ne bomo imeli dostopa do te raznolikosti, bomo naleteli na probleme, ki bodo nere�ljivi. Ni le GMO koruza tista, ki skrbi Mehiko. Trenutni internacionalni sistem patentov, nikakor ne ��iti tradicionalnega znanja in v Mehiki smo imeli �tevilne probleme povezane z tem. Obstajajo 3 ali 4 vloge za petentiranje tortilj. Kot da bi bilo to nekaj novega, kot da bi nekdo izumil tortilje. Obstajajo pa �e 3000 ali 5000 let. Ne vemo. Prvo bodo nekateri debatirali o tem in to je debata vredna �asa, �e bi se �ivljene sploh naj patentiralo. To je razprava, ki je ljudje kot vrsta, niso primerno opravili. To je kot ene vrste doma�a naloga, nekaj kar �e moramo storiti. "Mehiko, tvoje pode�elje je koruza" Do leta 2003, so ZDA prodale milijone kilogramov GMO koruze Mehiki, za manj kot so stro�ki gojenja. Po vsem svetu je rasla odpornost proti izva�anju GMO �it iz ZDA. Indonezijski kmetje se�gali Monsantov bomba�. Izguba izvoza �it v Evropo je vredna pribli�no 300 milijonov dolarjev letno. To je �e prispevalo k krizi kmetijstva v severni Ameriki. Na eni strani kmeta so proizvajalci olja, bencina, gnojil, semen, kemikalij in strojev ter banke in �e drugi. Kmet je dejansko na sredini agronomijske verige. Pod njim na verigi so... Predelovalci, �eleznica, restavracije, pakiranje itd. Kar se dogaja v tej verigi je to, da v vsaki od vezi okoli kmeta prevladuje vedno manj velikih podjetij. Z tmi majhna podjetja ne morajo konkurirati in iz te verige lahko izvle�ejo ogromen profit. Le zelo malo pustijo za dru�ine kmetov. Kar se kmetom zgodi je to, da jih za tem �e na hitro oberejo proizvajalci kemikalij �it in gnojil, ki tudi imejo zelo veliko mo� na trgu. Kmetje niso tisti, ki dobijo denar. Denar dobijo vsi okoli kmetov, ne pa kmetje sami. Ko v blagajno da� dolar in pol za kola� kruha, ta denar gre skozi roke predelovalca in to so 10 milijardne korporacije z enim ali dvema konkurentoma. Nato mlinar, ki naredi moko, lahko naredi enako, in �e tisti, ki sortirajo zrna, torej za kmeta ostane par centov. in ta cent potem poberejo �e tisti, ki so na verigi nad kmetom, tako da za njega ne ostane skoraj ni�. Naredil sem �tudijo ekonimskih stro�kov in prednosti BT koruze. Uradne statistike ZDA ka�ejo, da so stro�ki za proizvodnjo ene vre�ke koruze pribli�no $3,20 ali $3,40 vrednost vrnjena kmetu pa je $2,20. Torej ob vsaki vre�ki izgubi $1,00. Torej kako lahko kot poslovne� pre�ivi�, �e izgublja� $1,00 na enoto goji� pa 140 enot na 0,4 hektarja, torej ima� $340 izgube na hektar. Kako lahko ostane� v poslu? Odgovor je: subvencije dr�ave. Subvencije podpirajo najbolj gojene �itarice: koruzo, p�enico, bonba� in sojo. To so �ita, ki jih je industrija najprej spremenila v GMO �ita. Torej �e si v industriji agronomije in vlaga� produkcijska sredstva v trg, �e posebej �e bodo vlo�ki dra�ji je zelo pomirjevalno �e ve� da ne glede na to kak�en je razmak med tem koliko kmetje za pridelek dobijo na trgu in koliko jih proizvodnja stane bo dr�ava poravnala razliko. Leta 2002 je predsednik Bush podpisal eno najve�jih subvencij. �eprav ni ozna�eno kot: "Popust na GMO semena", je to to, kar kmete �e vedno privla�i da uporabljajo te produkte. Rezultat tega je, da vsak davkopla�evalec v ZDA pla�a prispevek za biotehnolo�ko ind. (20 Milijard dolarjev) ZDA subvencionira svoja �ita, Evropa subvencionira kmete. Kanada in Mehiko pa nikogar. Kmetje, ki sedaj proizvajajo �ita, izgubljajo denar, na vsaki enoti pridelka. Cena produkta je manj�a od stro�kov proizvodnje. Na veliko kmetijah si zaradi tega eden ali oba od star�ev poi��eta slu�bo izven kmetije. Ironija je, da ta denar prinesejo nazaj na kmetijo in pla�ajo izgubo. Torej imamo dejansko primer, da kmetje imajo slu�bo, drugje in delajo cele dneve, zato da "subvencionirajo" Monsanto in proizvajalce gnojil itd. �e z ljudmi iz krogov agronoime govori� o tem kaj je pomembna ve��ina za kmetijstvo, bodo rekli, da je to marketing. �im bolje izkoristiti programe vlade, dobro ravnati z tvojim bankirjem, dobro kupiti ali najeti zemljo in dobro vzdr�evati opremo. To so njihove ve��ine ne razumevanje biologije semen zemlje ali njihovih produkcijskih sistemov. Kar je danes v ZDA potrebno, da si lahko kmet, se je zelo spremenilo. Ve��ine kmetov so se lo�ile od upravljanja tega biolo�kega procesa, kateremu pravimo proizvodnja hrane. V pode�eljski Ameriki ljudje cenijo dru�bo, sosede in prijateljstvo, ampak z ve�jimi kmetijami, z ve�jim nadzorom kapitala in ko se upravljanje in odlo�anje preseli v St. Louis ali Minneapolis, Kansas, ima� na kmetiji zaposlene delavce, pogodbenike. Pride do erozije bogastva skupnosti, ki deli tisti prostor in veliko vrednost se izgubi. Odkar se je to za�elo, moja dru�ine pre�ivlja �ivi pekel. Mislim da je to privedlo do infarkta, ki ga je pred kratkim do�ivel o�e. Odkar se je to za�elo, je �ustveno �isto na tleh. Hudo je gledati, kako v doma�i skupnosti izgublja� ugled, zaradi ne�esa, kar nisi storil. Mislim da je patentiranje izdelka, ki je raz�irjeno tudi na potomce z drugimi besedami na seme, ki ga pridobi�, kot naprimer soja tukaj katere se ne da kontrolirati ali lo�iti od drugi polj, nezasli�ano. Oktobra 2002 je Monsanto uvrgel to�bo proti dru�ini Nelson. O poravnavi ne smejo razpravljati. Veliko ljudi v industriji si posku�a ustariti sliko kot: "V 60% na�e hrane je vsaj nekaj GMO torej..." "Upiranje je nesmiselno." To je nesmiselno, ve�ina na�e hrane: p�enica, sadje zelenjava, ni genetsko spremenjene, ve�ina hrane ki jo jemo ni genetsko spremenjena. Vendar trenutno je glavna tema spora GMO p�enica. Tudi ve�ina kmetov, ki so na za�etki mislili, da jim bo GM repica v�e�, sedaj zavra�ajo GMO p�enico. Imamo kanadski odbor za p�enico, ki za mizo sedi z Greenpeace, kanadsko koalicijo za zdravje in druge organizacije kmetov, imeli so novinarsko konferenco, da bi objavili pisamo ministrskemu predsedniku ki trdi: "No�emo GM p�enice" ki jo je podpisalo �e 200 drugih organizacij. GM p�enica je za nas v Severni Dakoti velika skrb in imamo posajenih 50 hektarjev GM p�enice za raziskovanje. Sploh ne vemo kje se ta nahaja saj so to zaupne informacije, torej �e obstaja mo�nost oku�be. "Najdena genetsko spremenjena p�enica" Razmere med Tajsko in ZDA so postale napete, ko so v po�ilji iz Portlanda na�li Novice so �okirale severozahodne agronomske interese, kajti GM p�enica ni dovoljena za tr�no rabo. Ko kombajn �je GM p�enico, nato pa navadno, pride do oku�be. Ko bo pri�lo do tega, bomo izgubili trg. Tako preprosto je. Monsanto je na�emu zakonodajalcu v Sevedni Dakoti rekel da �e bodo uvedli moratorij na to p�enico bodo: 1. Odvzeli ves denar za raziskave ki je na univerzah, kar je mene v bistvu veselilo. 2. Uvedli bodo to�bo proti Severni Dakoti zaradi protireklame. Tako so nam posku�ali prodati... Nov produkt. V preteklosti so bilej javne instutucije, ki so kmete objektivno obve��ale o novih tehnologijah. Univerze so za�ele igrati pomembno vlogo pri postavljanju vpra�anj v 70-ih. Kmalu je bilo jasno, da tega no�ejo. Zato je bilo namenjenega veliko denarja od industrij univerzam, kot podpora za raziskovanja. To je privedlo do raziskovanj, ki so industriji ugajale in promoviranja njihove tehnologije. Realnost je, da na na�ih univerzah in na oddelku za agronomijo ni veliko tolerance za ljudi, ki delajo raziskave, ki direktno nasprotujejo "konvencionalnemu znanju". To je absurdno! Zadnje raziskave ki smo jih opravili na premiku genov koruzi v interesu raznolikosti so stale $2000. Primerjajte to z 25 milijoni dolarjev iz druge strani na moji fakulteti. In to so dejansko edine raziskave za katere vem, da obstajajo. Biotehn. industrija je agresivno napadla znanstvenike, katerih raziskave so dvomile v varnost GM �it. Priznan znanstvenik dr. Arpad Pusztai je bil suspendiran dva dni za tem, ko je objavil svojo raziskavo, ki je dvignila vpra�anje vpliva na imunski sistem in rast podgan, katere so hranili z GM krompirji. Raziskovalec na univerzi Cornell, John Losey je izvedel, da je 40% gosenic metulja Monarc katere so se hranile z z BT koruzo v laboratoriju nepri�akovano umrlo. Njegove raziskave je o�rnila biotehni�na industrija. Revija "Nature" je umaknila njegov �lanek, ki ga je prej objavila. Navdu�enci za bioteh. so izzivali interpretacijo njegovih spoznanj. Biologija je bila zelo raznoliko podro�je poizvedovanja z razvojem te tehnologije, pa se to podro�je vedno bolj o�i in z tem izgubljamo vse ostale veje tehnologije samo zaradi te ene. Telo mo�no se �elim boriti proti temu. Izgubljamo genetsko raznolikost in izgubljamo intelektualno raznolikost, ki jo bomo �e potrebovali. Konvencionalno znanje v ZDA danes je, da je biotehnologija napredek. Ni spodbud za mlade znanstvenike, da bi izvajali raziskave, ki bi lahko privedla do vpra�anj o tem splo�nem znanju. Nadzor raziskav industrij ni omejen samo na podro�je agronomije. Dovolili so patentiranje enega genov, ki je odgovoren za raka na dojkih. Veliko raziskovalcev ki je iskalo zdravilo za raka na dojkih ve� ni smelo uporabljati tega gena za raziskave, saj ga je druga dru�ba patentirala in za njega veliko ra�unala. Nekatera velika farmacevtska podjetja so �la v laboratorije univerz in so to�ila laboratorije in raziskovalce za uporabo "njihovih" genov. To je eden najhuj�ih primerov lastninjenja, kajti to je taka stvar, ki bi mogla biti v lasti vseh. Eden najbolj mote�ih ekonomi�nih trendov na�ega �asa. Med tem ko bioteh. podjetja prevzemajo intelektualno podro�je, in genetski in�eniring prevzema celi�ni nivo Internacionalne korporacije prevzemajo cel svet z utrditvijo na�ih zalog hrane. Kombinacija Kraft in Nabisco predstavlja svetovno velesilo hrane. Velikost je velika prednost v tej industriji. Povpre�en dr�avljan ne razume, pomembnost in raz�irjenost zdru�enj v agronomiji. Samo za nekaj primerov. 80% vsega goveda, ki se sedaj proizvaja, proizvajajo samo 4 velika podjetja. Podjetja semen, skoraj vsa semena, ki se trenutno sadijo proizvajajo Kar nas zelo skrbi, je tudi to da se v zadnjih �asih nastaja enaka koncentracija pri predelovalcih. Predvideva se, da se bo v naslednjih 10-ih letih vsa hrana na svetu predelovala v le 6 velikih podjetjih predelovanja. Le ena od teh bo ameri�ka "Wal-Mart". To pomeni, da kmalu ne bomo imeli izbire o tem kar je na policah v na�ih lokalnih trgovinah. Tam bo to, kar bo neki agent v veliki firmi odlo�il. Tam bo to, kar bo proizvedlo najve�ji dobi�ek. Eden od problemov bioteh. ZDA je to, da ni storila ni� za potro�nika. Ni nobene GM hrane ki bi imela ve� hranilnih snovi ali kaj dobrega za nas. Torej kaj imamo od tega? Kako bodo to tehnolohijo prodali ljudem? Tako so pri�li na to idejo, da bi biotehnoligijo lahko prodali kot na�in kako nahraniti "la�en svet". Z predvidenim pove�anjem svetovnega prebivalstva za 2 milijardi v 30 letih "Biotehnologija bi lahko na�la na�in, kako proizvesti dovolj hrane..." En velik problem je da razlog zaradi katerega 800 milijonov ljudi vsak dan stada nima veze z koli�ino hrane, ki je na voljo. Ve�ina ljudi ki strada, so neko� bili kmetje. Zaradi Svetovne banke in MDS, ki sta tem dr�avam dali prevelika posojila si te dr�ave ne morajo privo��iti kmetijstva za lastno pre�ivetje. Gojiti morajo draga �ita za izvoz v prvi svet, da odpla�ajo te dolgove... Zato sto milijone kmetov vrgli iz njihove zemlje in pristali so v mestih kot so Mehika, Brasilia ali drugje podobno. Brez denarja, ne pridelujejo ve� lastne hrane in se potegujejo za najhuj�e slu�be ki so na voljo v novi industrializaciji teh dr�av. Niso ve� neodvisni od hrane, ampak odvisni od hrane. Ekonomist - dobitnik Pulizter nagrade je po 10 letih dela vedno znova dejal da problem stradanja ni problem pridelovanja, ampak problem pristopa. Problem je naslavljanje hrane, ne pa proizvodnja. "GM �ita ne bodo prepre�ile lakote na svetu" Uvedba GM �ita v najrevnej�e dr�ave sveta lahko vodi v lakoto ne pa v hranjenje 800 milijonov la�nih ljudi. Pravzaprav glavne hrane proizvajamo toliko preve�, da si kmetje ne morajo pokriti stro�kov pridelave Torej imamo velike subvencije, vseeno pa 800 milijonov podhranjenih ljudi, v �asu prevelike produkcije, ko si kmetje ne pokrijejo stro�kov proizvodnje. Ko bogate dr�ave subvencionirajo svoja �ita, izpodbijejo trg dr�av v razvoju. Leta 1994, na bo�i�ni ve�er, smo prvi� rekli, da bomoposku�ali imeti internacionalne pravila za patentiranje. To so seveda vodile ZDA. Za tem pa stoji to: �e si �el v dr�avo tretjega sveta in si patentiral rastlino ali drevo ZDA �elijo biti sposobna iti nazaj v to dr�avo in re�i nih�e v tej dr�avi (�eprav rastlina od tam izvira) ne sme te rastline uporabljati brez da bi pla�al njim. Da to lahko naredijo morajo uskladiti zakone o patentiranju po celem svetu. To je velika nagrada za korporacije. Ena star je nadzorovati trg v ZDA. �e pa lahko vzamemo te rastline, ki smo jih dobili v tretjem svetu in zagotovimo da jih v tretjem svetu nih�e ne more uporabljati brez da bi pla�al nam, to je velik dose�ek korporacije. Splo�no dojemanje v Ameriki in mislim da tudi Mehiki in veliko drugih delih sveta je da je novi enopolarni sistem pomagal ZDA bolj kot je pomagal manj�ini revnih dr�av po vsem svetu. To vzbuja veliko skrbi. Kajti ne obstaja veliko politi�nih alternativ. Slekoprej se lahko vrnemo na oblike vladanja kot je tiranija, kar nikakor ne bo pomagalo Latinski Ameriki, Afriki ali Aziji. Kar res rabimo je so�utje za ljudi na svetu, ki imajo manj. Odpor do globalizacije izvira iz notranjosti nekaterih, kajti korporacije bi rade �le v druge dr�ave in slu�ile denar, ne �elijo pa odgovornosti, ko se ne obnese. Najbolj ironi�no na tem, da pravijo da bo bioteh. "nahranila svet" je da je ustvarila tehnologijo, ki se imenuje "tehnoligija terminiranja". Ta tehnologija je v bistu gen samomorilec daje se v zrna, tako da po enem sajenju naredi samomor. Ni mogo�e shraniti semena, kajti pozneje je neplodno. Naslednjo sezono ne bo pridelka. Obstaja 15 patentov dr�av prvega sveta, na tej tehnologiji. Si lahko predstavljate, kaj se bo zgodilo... �e ta gen oku�i ostala �ita sveta? Solastnik patenta gena samomorilca je vlada ZDA. Pred nekaj leti so ljudje vpra�ali: "Se ne bodo te vrste me�ale z naravnimi?" In podporniki si trdili: "Ne, ne bo kri�anja." �ez nekaj kratkih let so bili nazaj: "Nekaj kri�anja je..." "vendar sedaj imamo tehnologijo ki bo pomagala proti temu." To privede do vpra�anja, kako je z kri�anjem "gena terminatorja"? Prav tako razvijajo tehnologije da kmet mora polje pred sejanjem namo�iti z kemikalijami da seme klije in raste. Obstaja mo�nost da bomo dobili zelene pu��ave, kjer ne vidi� razlike, okolje �e bo naprej zeleno, vendar se spreminja od znotraj. In ko se bo ta monokultura zru�ila bo to zelo masivno. Ko se premikamo v prihodnost kaj lahko pri�akujemo v trgovinah? Odobreno za trg: Havajske papaje, squash, bu�ke, lan, radi�, tobak, sladkorna pesa ri�, volovski rastni hormon. Farmacevtski izdelki Rastline ki proizvajajo plastiko, industrijske kemikalije, zdravila Spermicidna koruza V ZDA obstaja tiso�e poskusnih polj za nove GMO. Leta 2002 je ministrstvo za kmetijstvo uni�ilo sojo v vrednosti $50 milijonov, ki je bila oku�ena z GMO koruzo, da bi proizvajala cepivo za pra�i�e. Bojim se, da bomo �li v prihodnost, v prepri�anju, da bo tehnologija re�ila probleme hrane in bo vredu. Imeli bomo zelo hud �ok. Industrija bioteh. se ne zanima samo za �ita, posku�ajo se raz�iriti skozi vso �ivo skupnost. Trenutno �akajo na odobritev genetsko spremenjene ribe, 15 razli�nih vrst rib, rakov in drugih jedi iz morja. bi divji lososi lahko izumrli v le 40 generacijah. Genetsko spremenjena �ivina... in perutnina... In GM insekti. In drevesa. Industrijski umi, sadaj sestavljajo biologijo na�e hrane. Vendar se je nekaj zgodilo na poti v njihovo prihodnost. Ljudje so za�eli misliti na posledice na�ega sistema hrane. In rekli so: "�elimo druga�no prihodnost na�e hrane." Ho�emo druga�no razmerje do hrane, do okolja, do delavca, do lastnega telesa. Kaj bi bilo potrebno, da bi spremenili sistem hrane ZDA, da bi kmetijstvo postalo vzdr�ljivo in bi izbolj�ali zravje ljudi in okolje. Kar posku�amo narediti pri vzdr�ljivi agronomiji je da uporabljamo sredstva, ki so v lokalni ekologiji in te recikliramo v sistemu Ne pa da jih nekje vzamemo, da jih drugje uporabimo. Uporabljati bi morali son�no energijo, za napajanje na�ih sistemov, kot to dela narava, ne pa da se zana�amo na gorivo itd. Pred stoletjem, so ljudje kupovali hrano proizvedeno v okolici. Danes hrana v trgovini prepotuje pribli�no 2400 kilometrov. Jabolke so se gojile povsod v Ameriki, sedaj so poslane iz Kitajske. To zvi�a porabo goriva in ve�a odvisnost od drugih dr�av za hrano. Hrana iz te kmetije, potuje povpre�no 80 km. Pred 10 leti smo za�eli z programom za dru�ine iz okolice in te dobijo ko�aro na�ih proizvodov enkrat na teden. To se imenuje "Kmetijstvo podprto od skupnosti". Na� odnos z temi dru�inami nas je vspodbudil, da delamo na raznolikosti in kot rezultat lahko vidite, �e se sprehodite da na vsakem polju raste veliko razli�nih rastlin: sadje, orehi, limone, grozdje, prav tako kot paradi�niki, melancana, koruza... Z organsko pridelavo se ukvarjamo �e 25 let, kajti to je sistem kmetijstva, pri katerem misli� na odnos med �lovekom in naravo. Prvotno �eli� pridelati dobro hrano, v katere kvaliteto ne dvomi�, hrana ki je zdrava, da nikoli ne dvomim �e jo moji otroki lako jedo ali ne. Zato se razvijamo v sistemu, ki je raznolik, zdrav in vzdr�ljiv. Spo�tovati moramo logiko narave, spo�tovati moramo tiso�letja gojenja. To je delo tiso�e generacij, od ljudi, ki so prvi� brali divji luk razvili malo ve�jega in ga sadili naprej. To ni nekaj, kar lahko dose�e vsak. Potro�niki so porabili: milijardo dolarjev za organsko hrano leta 1990, 13 milijard dolarjev za organsko hrano leta 2003. Leta 1990 je vlada ZDA posku�ala opisate organske standarde. Po letih formuliranja regulacij, so leta 1997 ugotovili da bi standardi dovolili sevanje, odplake in GM organizme. Vlada je prejela eden najve�jih protestov potro�nikov v zgodovini. 275000 dr�avljanov ZDA je pisalo na Min. za kmetijstvo ogor�eni nad tem in so zahtevali da organski standardi ostanejo �isti. Potro�niki so bili uspe�ni. Namen moje ekolo�ke pridelave ni toliko ekonomski vidik, temve� vidik zdravja. Da varujem svoje zdravje, zdravje svoje dru�ine in sosedov. Kajti �e sem opravitelj svoje lastne zemlje, potem sem odgovoren tudi za to, kar se dogaja izven mojih malih meja, moje ograje. Na�a Saskatchewan ekolo�ka direktiva je sprejela stali��e, da je organska pridelava, prava alternativa za kmetijsko krizo. Pri�lo je do revolucije v genetskem in�eniringu, pri�lo pa je tudi do nasprotne revolucije. �tevilo kme�kih tr�nic v ZDA je od leta 1994 do 2002 naraslo za 79%. Organsko poljedelstvo, kme�ke tr�nice in kmet. podprto od skupnosti so le tri od mnogih mo�nih alternativ industrializiranemu modelu hrane. Ju�na Dakota in Nebraska, skupaj z 8 drugimi dr�avami so uvedli zakon, ki prepre�uje kmetijstvo, ki ni v lasti dru�ine. Ko so korporacije rekle, na Nebraska nima pooblastitve da bi prepovedala njim lastiti obdelovalne povr�ine, je Nebraskino vrhovno sodi��e reklo, da Nebraska v svojo ustavo lahko postavi kar koli ho�e, saj je to osnovna pravica vsake dr�ave v ZDA. Potro�nik �e je vedno kralj. Problem je le to, da potro�niki ne morajo reagirati, �e niso obve��eni. Kar lahko storimo, je da zberemo �im ve� informacij da te informacije ponesemo v javnost, do potro�nikov, tako da potro�niki lahko primerno izbirajo hrano. Ker je sistem hrane teko�, se lahko hitro spremeni, odvisno od mnenja javnosti. �e pa GM hrana ni ozna�ena, kako lahko potro�niki uporabljajo svoje pravice? Odlo�itve, ki jih sprejmemo v trgovini odlo�ajo o prihodnosti hrane. Hrana je ena najbolj intimnih stvari, ki jih po�nemo. in �e o tem nimamo izbire, je to zelo zaskrbljajo� scenarij. Obstajajo velike skupine ljudi v drugih dr�avah ki niso sledile modelu Amerike in v kmetijstvo vpeljevali kemije in podobno. Sprejeli tudi niso ideje, da u�inkovitost, ki jo dobi� �e ima� dva proizvajalca letal ali 4 avtomobilov ali 2 proizvajalca progr. opreme pomaga. Verjamejo da si le izgubil, kajti izgubil si raznolikost. �e bo pri�lo do spremembe ali izziva na�ina, kako se trenutno upravlja agronomija je odprto vpra�anje in mislim, da se ne bo zgodilo, razen �e se javnost Amerike in kmetje sami uprejo in re�ejo: "No�emo ve� naprej po tej poti." "Smo vlada od ljudi, za ljudi in kre ljudi..." "In mi smo ljudje, no�emo ve� v to smer." Vzemite Agronomijo iz "World Trade Organisation". "Varna hrana" "Na�i otroci niso poskusni zaj�ki" "Pustite na�e gene pri miru" "Zdru�eni kuharji, za zdravo in varno hrano" "Ogro�ena vrsta dru�inski kmet" "Netestirano, neozna�eno neu�itno" "Odvisno je od vas!"

Video Details

Duration: 1 hour, 28 minutes and 55 seconds
Country: Slovenia
Language: English
Producer: ?
Director: ?
Views: 423
Posted by: trutar on Nov 7, 2009

Future of Food (monsanto)

Caption and Translate

    Sign In/Register for Dotsub to translate this video.