Watch videos with subtitles in your language, upload your videos, create your own subtitles! Click here to learn more on "how to Dotsub"

The Century of the Self - Their is a Policeman inside all our Heads

0 (0 Likes / 0 Dislikes)
Ne sprijaznite se z ni� manj, kot ste lahko. Napravite iz svojega �ivljenja umetnino. To je oddaja o tem, kako so Freudove ideje o nezavednem izrabljali tisti z oblastjo, za nadzor mno�ic v �asu demokracije. pretekla oddaja je pokazala, kako so se Freudove ideje raz�irile po vsej Ameriki v petdesetih prej�njega stoletja. �irila sta jih njegova h�i Ana in ne�ak Edward Bernays, ki je izna�el stike z javnostjo. On je ponesel Freudove teorije v ogla�evanje in tr�enje. Tak�en mo�ki... mislim s tak�nim avtom... Oba sta verjela, da se pod vsakim bitjem skriva neracionalen jaz, ki ga je potrebno nadzirati za dobro posameznika in stabilnost dru�be. Ampak Freudova sta skoraj izgubila mo� zaradi nasprotnikov, ki so trdili, da se motita o �love�ki naravi. Notranji jaz ne rabi biti skrit in potla�en. Morali bi se opogumiti, da ga izrazimo. Iz tega bo pri�el nov mo�an �lovek in bolj�a dru�ba. Kar se je v resnici pokazalo po tej revoluciji, je bilo ravno nasprotje: osamljen, ranljiv in predvsem pohlepen jaz. Veliko bolj dovzeten za manipulacijo glede dela in politike, kot kdajkoli prej. Tisti na oblasti si zdaj ne lastijo jaza z represijo, temve� s pote�itvijo njegovih skritih �elja. STOLETJE JAZA TRETJI DEL POICIST JE V NA�IH GLAVAH, KI MORA BITI UNI�EN To, kar vidimo tukaj, je osvoboditev �ustev. �ustva, ne samo spomini, so bila potla�ena, na primer kri�anje, jok, jeza... Oseba, ki je res jezna, bo naredila tako: Ne! Ne! Lahko bi te ubil! Ampak jaz sem samo starec, ne morem udariti s tak�no mo�jo, kot bi lahko mladi, �e bi izrazili tak�na �ustva. V petdesetih je majhna skupina psihoanalitikov za�ela z novo obliko psihoterapije. Delali so v majhnih sobah v New Yorku in spodbujali paciente, da odkrito izra�ajo svoja �ustva. �elim pomagati, res, �elim pomagati! To je bil neposreden napad na ideje freudovskih psihoanalitikov, ki so postali bogati in vplivni in so u�ili Ameri�ane nadzorovati svoja �ustva. Po Freudovih besedah bi lahko rekli, da so se bali �ustev. Mislili so, da s tem umirjajo Ijudi, da bi delali pravilne stvari in �iveli po�teno �ivljenje. To so si �eleli. Ne zelo �ustvenega �ivljenja. Niti Freud ni bil zelo �ustven. On je intelektualec! Tudi jaz sem bil, zato vem, ampak zdaj sem veliko ve�. Voditelj te skupine je bil mo�ki, ki so ga Freud in dru�ina sovra�ili. Ime mu je bilo Wilhelm Reich. �ivel je v osami v hi�i, ki jo je zgradil sam, v oddaljenih gorah blizu kanadske meje. Reich je bil prvotno vdan Freudov u�enec na Dunaju v dvajsetih letih. Vendar je Freuda izzval v samem bistvu psihoanalize. Freud je trdil, da v srcu Ijudi �e vedno �enejo primitivni, �ivalski nagoni. Naloga dru�be je, da zatre in nadzira te nevarne sile. Reich je verjel ravno nasprotno: nezavedne sile v �loveku so dobre. Dru�ba, ki jih zatira, jih je popa�ila. Zaradi tega so Ijudje nevarni. Reich in Freud sta imela dva povsem naprotna vidika glede tega, kaj je bistvo �love�ke narave. V njenem jedru je Freud videl neukrotljiv, nasilen, borben, pobesnel pekel �ustev. Reich je rekel, da Ijudem to prvotno ni bilo usojeno. To je posledica nedovoljevanja, da bi se pokazal pravi nagon. Nezavedni naravni nagon, kot pravi Reich, je libido, spolna energija. �e bi se ta sprostila, bi Ijudje napredovali. Amapak ta ideja ga je pripeljala do konflikta ne samo s Freudom, ampak z njegovo h�erko Ano, ki je verjela, da so spolne sile nevarne, �e niso kontrolirane. Moj o�e je trdil, da moramo osvoboditi libido in biti svobodni in precej zgodaj je razvil teorijo, da nevroze nastanejo zaradi pomanjkanja dobrega orgazma oz. kakr�negakoli orgazma. In to je bilo... Ana Freud je bila devica, to je zelo pomembno, ker nikoli ni imela spolnega razmerja z mo�kim. Tukaj pa je ta mo�ki govoril, da je pot do zdravja le skozi orgazem, in tukaj je �enska, ki jo je o�e preu�eval, ker je masturbirala. To je �enska, ki nasprotuje spolnosti in mo�ki, ki spodbuja spolno svobodo. Mislim, moralo je priti do trka. Konflikt je pri�el do vrhunca na konferenci 1934 v �vici. Ana Freud, ki je do takrat postala vodja psihoanaliti�nega gibanja, je Wilhelma Reicha izgnala iz gibanja. Uni�ila je njegovo kariero. Znebila se ga je. To je zagotovo. Verjetno enako delam tudi jaz, da se znebim nje. Lahko pojasnite? - Mislim, da se Ana ne bi smela izvle�i s tem, kar je naredila. To se mora zvedeti. Spletkariti, da ga izvr�e iz Mednarodne psihoanaliti�ne zveze. Torej se ma��ujete? - Lahko bi se tako reklo. Ali zanikam pravilno. Ne, zanikam napa�no! To lahko izre�ete! Se temu ne re�e Freudovski izraz? Tako je. Reich je pobegnil iz Zdru�enih dr�av in si naredil dom pod laboratorijem. Njegove ideje so postale veli�astne, skoraj nore. Prepri�an je bil, da je na�el vir libidne energije. Poimenoval jo je orgonska energija in zgradil orja�ko pi�tolo, ki bi lahko lovila to energijo iz atmosfere in jo usmerila v oblake, da bi nastal de�. Trdil je tudi, da bi s pi�tolo lahko uni�ili NLP-je, ki ogro�ajo prihodnost sveta. 1956 so Reicha aretirali FBI, zaradi prodaje naprave, za katero je trdil, da ozdravi raka z orgonsko energijo. Z Reichom so ravnali kot z blazne�em, �el je v zapor, vse njegove knjige in zapiske pa so se�gali po nalogu sodi��a. Leto kasneje je Reich umrl v zaporu. Freudovcem se je zdelo, da je glavna gro�nja izginila za vedno. Vendar so se motili. �esar freudovci niso vedeli, je, da bo njihov vpliv na ameri�ko dru�bo pod preizku�njo. To ne bi vodilo samo do njihovega padca, temve� do obuditve Reichovih idej v Ameriki in v kapitalisti�nem svetu. Nato pa, nenadoma, kar naenkrat... Potro�nik je kralj. Njegove kaprice ustvarjajo ali uni�ijo izdelovalce, prodajalce in trgovce. Kdor si pridobi njegovo zaupanje, zmaga v igri. Kdor izgubi njegovo zaupanje, je pogubljen. V poznih petdesetih je psihoanaliza postala pomembna za vplivanje na potro�nike. Ve�ina ogla�evalskih podjetij je zaposlila psihoanalitike. Kot je pokazala zadnja oddaja, so izna�li nove na�ine, razumeti potro�nikove motive, predvsem v ciljnih skupinah, kjer so potro�niki povezani glede odnosa do izdelka. Tako so nastali novi na�ini ogla�evanja izdelkov, z vplivanjem na potro�nikove skrite nezavedne �elje. V zgodnjih �estdesetih je nova generacija napadla tak na�in. Obto�ili so ameri�ko industrijo, da uporablja psiholo�ke tehnike, da manipulira s �ustvi Ijudi in jih spreminja v idealne potro�nike. Ogla�evanje je bilo manipulacija. To je bil na�in, da te pripravi do ne�esa, kar ni bilo tvoja ideja. Bila je od nekoga drugega. Nekdo drug je rekel: To leto moramo nositi bledo ro�nate srajce z ujemajo�imi se bledo ro�natimi �evlji. Jaz pa sem rekel: Zakaj? To nisem jaz, to je nekdo drug. �eleli so, da si nekdo ki bo kupil njihove stvari. Ta ob�utek, da si orodje od nekoga, to no�em biti. No�em biti �lovek nekoga drugega. �elim si biti jaz. Sredi �estdesetih se je za�elo protestno gibanje v ameri�kih kampusih. Ena izmed glavnih tar� je bila korporativna Amerika. Koprporacije so obto�ili, da perejo mo�gane ameri�ki javnosti. Potro�ni�tvo ni bil samo na�in slu�enja denarja, ampak tudi obdr�ati mno�ice umirjene, tako da lahko vlada nadaljuje nasilno in nezakonito vojno v Vietnamu. Mentor �tudentov je bil znan radikalen filozof Herbert Marcuse. Marcuse je preu�eval psihoanalizo in je bil hud kritik freudovcev. Oni so pripomogli k svetu, v katerem so Ijudje poni�ani do izra�anja �ustev in identitete skozi �iroko proizvodne izdelke. To se odra�a v enodimenzionalnem �loveku, konformisti�nem in potla�enem. Psihoanalitiki so postali pokvarjeni agenti tistih, ki vladajo Ameriki. To je bil neverjeten fenomen, do kak�ne mere so lahko vodilne strukture manipulirale, vodile in nadzirale ne samo zavedno, ampak tudi podzavestno in nezavedno posameznikov. To se je dogajalo na osnovi psihologije preko vodil in manipulacije nezavednega centra, ki ga je odkril Freud. Pomislite malo, dragi Ameri�ani, vsi imate oprane mo�gane, vsi imate oprane mo�gane, zato ne ubijete tega idiota. Gledam vas v dnevno sobo in vam pravim: Ubijte me. NATEG MI�LJENJA Slede� Marcusevim idejam je nova �tudentska levica napadla sistem dru�benega nadzora. To je bilo povzeto v sloganu: Policist je v na�ih glavah, ki mora biti uni�en. In tega policista so nameravali uni�iti s strmoglavljenjem dr�ave in korporacij, ki so ga tja postavile. Skupina imenovana Vremenarji je za�ela z bombami napadati podjetja, za katera so menili, da nadzira mi�Ijenje Ijudi skozi potro�ni�ke izdelke in izdeluje oro�je za Vietnam. Nemogo�e je biti nenasilen v najbolj nasilni dru�bi v zgodovini. Jaz ne podpiram nenasilja v nikakr�nem smislu. �elimo si �ivljenje, ki ne temelji na materialnih vrednotah, in vendar ves sistem vlade in gospodarstva temelji na dobi�ku, na osebnem pohlepu in sebi�nosti. Zato, �e ho�emo biti �love�ki se imeti radi, si biti enaki in ne postavljati drug drugega v vloge, potem moramo uni�iti vlado, ki nam ne pusti braniti �love�kih vrednot. Vendar se je dr�ava branila nasilno. Na demokrati�nem shodu v Chicagu 1968 sta policija in narodna stra�a napadli na tiso�e demonstrantov. To je bil za�etek obdobja neusmiljene represije nad novo levico v Ameriki. Vrhunec je dosegla z ubojem �tirih �tudentov v Kentski Univerzi 18 mesecev kasneje. Vpri�o tega je levica za�ela razpadati. Spoznali smo mo� dr�ave. Bila je veliko ve�ja mo�nej�a in mogo�nej�a, kot smo si predstavljali. In na tej to�ki je verjetno pri�lo do spremembe v taktiki. Soo�eni s to silo represije so mnogi iz nove levice spremenili idejo. �e je bilo nemogo�e spraviti policista iz glave s strmoglavljenjem dr�ave, raje najdimo na�in, kako priti v miselnost nekoga in odstranimo vodila, ki sta jih tja vsadilii dr�ava in korporacije. Iz tega bo pri�el nov jaz in torej nova dru�ba. Ljudje, ki so bili politi�no aktivni, so verjeli, da �e lahko spremenijo sebe, in postanejo zdravi posamezniki in �e pomagajo drugim, da se spremenijo, potem se bo zgodila vsa ta pozitivna sprememba. Lahko bi rekli, da bo kvantiteta postala kvaliteta in, da bo to spontana sprememba dru�be. Ampak politi�ni aktivizem ni bil potreben. Gre za to, da postane� nov �lovek. �e bi se dovolj Ijudi spremenilo, bi se spremenila tudi dru�ba. Torej je osebno postalo politi�no? Ja, osebno je postalo politi�no. �e nisi spremenil osebnega, nisi imel mo�nosti spremeniti politi�nega. Boriti se proti dr�avni mo�i sploh ni bilo mogo�e. Imeli so ve� oro�ja. Da bi ustvarili nov jaz, so se obrnili na ideje in tehnike Reicha. Po njegovi smrti je majhna skupina psihoterapevtov razvijala nove tehnike na osnovi Reichovih idej. Njihov namen je bil ustvariti na�ine, kako se lahko posameznik osvobodi vodil vsajenih v razum preko dru�be. Njihov center je bil majhen motel na oddaljeni obali Kalifornije. Imenoval se je in�titut Esalen. Vodilna oseba v Esalenu je bil psihoanalitik Fritz Perls. Perls se je u�il pri Reichu in je ustanovil skupinska sre�anja, kjer je vzpodbujal Ijudi, da javno izrazijo svoja �ustva, za katere je dru�ba menila, da so nevarna in morajo biti potla�ena. To je osnovni strah te stvari v meni. Kot majhen demon. Ne pride ven zelo pogosto. Zelo te�ko ga je spraviti ven. Zdaj pa daj to stvar na stol, pogovori se z njim. Perls je temu rekel iti na vro�i stol pred skupino. �e bi to bil vro�i stol in vi bi bili Perls in bi me vodili v ta postopek igranja samega sebe, razkritja samega sebe, ostati prisoten pri vseh delih samega sebe, opa�ati to, nato pa prevzeti odgovornost za to. Ste zdaj kot demon? -Da. Lahko pridem ven, lahko pridem ven iz njega. In lahko ga potisnem na stran. -Recite "te". Lahko te potisnem na stran. Demon je v vsakem od nas. - Lahko vas vse pripravim do joka. Zaradi mene se lahko vsi po�utite grozno. Morda celo za vedno. Lahko pripravim ta usta, da govorijo, lahko skoraj uni�im vsakega od vas, �e pridem ven, ne bom prizanesel nikomur, niti vam. Kako se zdaj po�utite? - Po�utim se bolje, zelo odkrito. Gre za prevzemanje odgovornosti tega kdo si, kako se obna�a�, kako ob�uti�, tvoje celotno bivanje na svetu, z drugimi besedami: postanete avtonomni, lastite si svobodo. Stra�en sem, ko imam mo�, sem stra�en. Recite: Stra�im vas s svojo mo�jo. - Stra�im vas s svojo mo�jo. Perls in ostali na Esalonu so verjeli, da ustvarjajo metode, ki omogo�ajo posameznikom, da izrazijo resni�ni notranji jaz. Iz tega bi pri�la nova avtonomna bitja, neodvisna od dru�be. Levici, ki je bila pora�ena pri Chicagu, je bila to zelo privla�na ideja. Te tehnike bi lahko uporabili za sprostitev novega mo�nega jaza, dovolj mo�nega, da bi strmoglavil stari red. V poznih �estdesetih in zgodnjih sedemdesetih je na tiso�e Ijudi od�lo v Esalon. Pred samo nekaj leti je veljal za skriven obstranski in�titut. Zdaj je postal center narodnega gibanja za osebno preobrazbo, Gibanja za �lovekov potencial. To je postalo magneti�no. Ljudje so se �eleli pridru�iti temu toku. V nekaj letih je nastalo okoli 200 teh centrov v Ameriki. Za vodenje so se obra�ali predvsem na Esalon. Po�utim se tako osvobojeno. - Res? To je krasno. In to je spro�ilo veliko politi�nega dela. Nisi mogel lo�iti osebne preobrazbe od dru�bene preobrazbe. To dvoje gre skupaj. Z ve�anjem gibanja so se vodilni na Esalonu odlo�ili, da bodo uporabili to tehniko, da re�ijo te�ave dru�be. Za�eli so z rasizmom. Organizirali so sre�anje z belimi in �rnimi radikalci. Obe skupini so opogumili, da izrazita svoja notranja rasisti�na �ustva, ki jim jih je vsadila dru�ba. S tem bi premagali ta �ustva in spoznali drug drugega kot posameznika. Za�el sem s sre�anji, ki so se imenovala Rasisti�no soo�enje kot transcendentna izku�nja. Mislili smo, da �elimo tak�no soo�enje da bi res lahko videli, kaj je med tema rasama, ne z obra�anjem hrbta in s prijaznostjo, ampak, da gremo naravnost v �relo po�asti, po�asti predsodkov. To so bile zelo dramati�ne, najhuj�e delavnice s strani in�tituta. Gledam te bel�ek. Ima� obleko, ima� �evlje, ima� prekleto policijo v svoji soseski, ima� vrtnarja in po�tarja, ima� predsednika. - Ti tudi lahko voli�. Ima� �rnce v Vietnamu, novo su�enjsko delo, ima� zgradbe in neboti�nike, ki si jih lasti� in nadzira� gospodarsko in politi�no. In potem �e reci, da to ni tvoje. - Tvoje je tudi. Nato so se �rnci zbrali in napadli belce. In nam so kar pustili, da to vodimo. To so imenovali "kukanje", to pomeni pokukati v �igave skrivnosti, v njegove izmi�Ijotine, itd... Npr. pri belih liberalcih, res so se spravili na bele liberalce Ne serji mi o tem, ti si prekleti la�nivec, ti belo ro�nati kuzlin sin Ja, ho�em vedeti po kaj si pri�el, ho�e� na� denar, kaj? Ho�e� �e ve�, kaj? Po kaj si pri�el? Tu sedi� z nogami �isto narazen, no, po kaj si pri�el? �rnsko belska skupinska sre�anja so bila katastrofa. �rni radikalci so jih videli kot zahrbten na�in uni�iti njihovo mo�. S tem, da bi postali osvobojeni posamezniki, jim je Esalon odvzel edino stvar, ki jim je dajala mo� in samozavest v njihovem boju proti rasizmu, njihovo skupno identiteto kot �rnci. Tako ti bom povedal: tvoji razlogi, da si tu, so druga�ni od mojih razlogov. Torej se je Gibanje za �lovekov potencial obrnilo na drugo skupino, za katero so verjeli, da bo imela koristi od preobrazbe: nune. Tokrat so bili uspe�nej�i. Samostan Brezmade�enega srca v L.A. je bil eden najve�jih v Ameriki. Skupina radikalnih psihoterapevtov je navezala stik s samostanom. �eleli so prizkusiti svoje tehnike za osebno osvoboditev na osebah, katerih identitete so dolo�ene z zunanjimi pravili, ki so jih same globoko ponotranjile. Samostan je v �elji postati moderen, pristal na poskus. Naredili smo skupinske delavnice za nekaj sto nun. Nunam, ki so bile zadr�ane in so ponavadi bolj zadr�ane, kot ostali Ijudje, so rekli, naj bodo manj zadr�ane in se izpovejo; da so dobre osebe, lahko si to, kar si v resnici. Ne rabi� igrati vloge nune, ne rabi� upirati o�i v tla, skromnost je pretirana vrlina... Sku�a� se zagovarjati, odkriti kdo si, kdo postaja�, hkrati pa sku�a� �iveti v posve�enem �ivljenju, vse to sku�a� spraviti v to, kar si ti in v�asih je res te�avno, v�asih zgubi� nadzor in za�ne� delati nore stvari, tekati po vrtu in krasti stvari ali jemati kole iz hladilnika, nore stvari. Po�utila sem se, kot da sem hinavka in �elela sem, da me Ijudje spo�tujejo za to, kar sem, ne za to, kar imam na sebi in zadovoljna sem s spremembo. Prestra�eni ste, vendar lahko nadaljujete. Ja, na smrt me je strah, vendar je vredno. Poskus je za�el spreminjati samostan. Nune so glasovale za opustitev nunskih obla�il v zameno za navadna. Psihoterapevti so ugotovili, da so prebudili tudi druge sile. Ena izmed stvari, ki smo jo sprostili, je seksualna energija, stvar, ki jo je cerkev zelo dobro krotila, ni ve� bila ukro�ena. Ena izmed teh sester je dobila idejo, da je lahko svobodnej�a, kot je bila prej in je zapeljala eno izmed svojih vrstnic, nato pa �e u�iteljico, ki je bila starej�a �enska, zelo zadr�ana in njen program osvoboditve te starej�e �enske je bil skozi spolnost. Peljali sta se v trgovino in ko sta pri�li nazaj v gara�o, se je sklonila nad njo in jo poljubila in verjetno se ta sestra sploh �e ni poljubljala in je �elela ve�. Vpliv poskusa na samostanu je bil katastrofalen. V enem letu je 300 nun (ve� kot polovica samostana) poslalo peticijo v Vatikan, da jih razre�ijo zaobljube. �ez �est mesecev je samostan zaprl vrata. Ostala je le majhna skupina nun, ki so postale radikalne lezbi�ne nune, ostale so se odpovedale posve�enemu �ivljenju. Odpovedale so se zaobljubi? - Tako je, postale so osebe. Konec �estdesetih se je ideja lastnega raziskovanja �irila zelo hitro po Ameriki. Skupinska sre�anja so postala centri radikalne alternative kulture, ki temelji na razvoju Jaza osvobojenega pokvarjene kapitalisti�ne kulture. �elimo jih osvoboditi, da postanejo oni sami in to je za Ijubezen, za izku�njo, pozitiven na�in �ivljenja, ne pravimo, da imate vi narobe, �elimo le biti svobodni, da smo lahko, kar �elimo biti, kje se najdemo, nadaljevati iskanje. To je za�elo resno vplivati na korporativno Ameriko, saj se ti novi jazi niso obna�ali kot predvidljivi potro�niki. Zavarovalni�tvo je bilo v skrbeh, saj je vedno manj �tudentov sklenilo zavarovanje, ko so zapustili univerzo. Prosili so Daniela Yankelovicha, vodilnega ameri�kega tr�nega raziskovalca, naj to razi��e. On je �tudiral psihoanalizo. Posel �ivljenjskih zavarovanj je bolj kot katerikoli posel takrat temeljil na dolo�eni etiki, �ivljenjsko zavarovanje si sklenil le, �e se �rtvuje� za prihodnost, �e si �ivel v sedanjosti, nisi potreboval zavarovanja. Zazdelo se jim je, da so glavne vrednote tak�ne etike pred izzivom teh novih vrednot, ki se pojavljajo. In sam sem bil presene�en nad odkritjem. Interpretacije so govorile, da gre za politi�ni radikalizem, ampak nam je bilo jasno, da je to samo maska, krinka, v jedru tega je �lo za izra�anje samega sebe. Ta preokupiranost s samim seboj in notranjim jazom, to je bilo v resnici pomembno Ijudem, sposobnost izra�ati se. Kak�en ob�utek! �e 300 milj. Yankelovich je za�el spremljati razvoj in ravnanje teh ekspresivnih jazov. Korporacijam je sporo�il, da ta nova bitja so potro�niki, vendar niso �eleli ni�esar, kar bi jih postavilo v ozek sloj ameri�ke dru�be. Namesto tega so �eleli izdelke, ki bi izrazili njihovo individualnost, njihovo druga�nost v konformisti�nem svetu. Natanko take stvari, ki jih korporacije niso izdelovale. Izdelki so vedno imeli �ustven pomen. Kar je bilo novo, je bila individualnost, ideja, da ta izdelek izra�a mene, pa �e je �lo za majhen evropski avto, posebno glasbo, predstavitev samega sebe, obla�ila... Za takoj�njo energijo iz na�ih mi�ic... in sprostite se... To je postal na�in, kako lahko Ijudje zapravijo denar, da bi svetu povedali kdo so. Ampak proizvajalcem se �e sanjalo ni, kaj se dogaja s potro�niki. Ve�je ogla�evalske dru�be so sestavile t. i. operativne skupine, da ugotovijo, kako se pribli�ati tem novim posameznikom. Direktor neke agencije je poslal okro�nico svojim zaposlenim: Moramo se prilagoditi novim neprilagojencem. Poslu�ati moramo glasbo Bobbyja Dylana in ve� zahajati v kino. Vendar je bil problem, da se bo malo teh posameznikov na�lo v ciljnih skupinah. Ogla�evalci so bili prepu��eni samim sebi. To so novi kosmi�i, ki so dobri, da zaple�e�, ne more� verjeti, ti okusni kvadratki zmletega �ita, so sve�i in hrustljavi, o kako so dobri. Seveda hitreje. - Uporabimo folk rock z ve� rocka. Bili so �e ve�ji problemi. Narediti izdelke za Ijudi, ki se �elijo izraziti, pomeni izdelovati raznolikost. Ampak sistemi �iroke proizvodnje, ki so jih razvili v Ameriki, so bili dobi�konosni le, �e so izdelovali veliko �tevilo enakih izdelkov. Vse to se je skladalo z majhnimi razlikami v �eljah konformisti�ne dru�be. Ekspresiven jaz je ogrozil ta celotni sistem proizvodnje. In ta gro�nja se je �irila zelo hitro, ker je podjetnik odkril na�in "�iroke proizvodnje" notranjega jaza. Imenoval se je Werner Erhard. Nekatere stvari, za katere mislite, da so v va�ih glavah, so dejansko tu. Erhard je izna�el sistem EST, Erhardov seminarski trening. Na stotine Ijudi je prihajalo na sre�anja konec tedna, da se nau�ijo, kako naj bodo oni sami. In EST se je raz�iril tudi v druge skupine, npr. v Angliji. Veliko Erhardovih tehnik je iz Gibanja za �lovekov potencial, vendar je gibanje kritiziral, da ni �lo dovolj dale�. Njihova ideja, da obstaja centralno jedro v Ijudeh, je po njegovem samo �e ena omejitev pri �love�ki svobodi. V resnici ni trdnega jaza, kar pomeni, da si lahko to, kar ho�e� biti. Teza Gibanja za �lovekov potencial je, da je v jedru nekaj dobrega in �e bi odstranil te plasti, bi naletel na nekaj, kar je ponotranjeno ekspresivno, resni�ni jaz, pre�udovita stvar. V resnici so Ijudje, ki so pri�li do zadnje plasti in jo odstranili, odkrili, da spodaj ni ni�esar. EST sre�anja so bila intenzivna in pogosto kruta. Sodelujo�i so podpisali pogodbe, da ne bodo od�li, dokler u�itelji ne bodo naredili vsega, kar je potrebno, da zlomijo njihove dru�bene identitete. Smisel EST treninga je bil iti skozi plasti in plasti in plasti, dokler nisi pri�el do zadnje plasti in je olupil, spoznanje pa je bilo, da je v resnici vse nesmiselno in prazno. To je stali��e eksistencialistov in zena. EST pa je �el dalje, v smislu, da so Ijudje za�eli spoznavati, da ni samo nesmiselno in prazno, temve� da je prazno in nesmiselno, da je prazno in nesmiselno. In v tem je neznanska svoboda! Vseh omejitev, vseh pravil, ki si jih sami postavljamo, ni ve�. In to, kar �e ima�, je ni�. In ni� je izjemno mo�no stali��e, saj lahko ustvarja� le iz ni�a in iz tega ni�a so Ijudje ustvarjali �ivljenje, to jim je omogo�alo, da se ustvarijo. Se iznajdejo? - Se iznajdejo. Lahko si to, kar si �eli� biti. �elim, da naredite ta zvok, s tem zvokom ustvarite Ijudi in svet, kot si sami �elite. Erhard je naredil to, da so samo posamezniki pomembni. Da ni dru�bene skrbi. To, da �ivi� polno �ivljenje je vse, o �emer mora� skrbeti. Iz treningov EST so Ijudje prihajali z ob�utkom, da ni sebi�no misliti na sebe, to je najvi�ja dol�nost. <i>Poljubi me, nasmehni se, reci, da me bo� �akala,</i> <i>objemi me, kot da me no�e� izpustiti.</i> Trening je trajal dva tedna in to je bila neverjetna izku�nja v mojem �ivljenju, vedno bom hvale�en tej izku�nji, veliko sem pridobil iz nje. �elimo si izvedeti kdo smo, stvari se dogajajo in vedno ve� vemo o sebi, �elimo vedeti, ob �em potrzamo in kako se odkrivamo. EST je postal zelo uspe�en, pevci, igralci in na tiso�e navadnih Ameri�anov je �lo na trening v sedemdesetih. Vendar je skozi proces politi�na ideja, ki je za�ela gibanje za osebno preobrazbo, za�ela izginjati. Osnovna vizija je bila, da bi se skozi odkrivanje in izra�anje sebe rodila nova kultura. Tak�na, ki bi izzvala mo� dr�ave. Ne bomo jim dovolili lo�iti na�e kulture od na�e politike. Mi smo Ijudje, mi smo vsi skupaj! Zdaj se je pokazala ideja, da so Ijudje lahko sre�ni preprosto znotraj sebe in spremenjena dru�ba ni va�na. Eden izmet zagovornikov tega je bil Jerry Rubin. 1968 je Rubin kot voditelj Yippijev vodil pohod nad Chicago. Zdaj pa je �el na EST trening. Pripravljen sem bil umreti in imel sem kompleks mu�enika, saj smo ga imeli vsi in opustil sem to ideolo�ko �rtev. In nisem ve� tako silno prizadet nad krivico, kot sem bil prej. Zdaj smo se reinkarnirali od znotraj. V bistvu je politika izgubila in nadomestil jo je ta �ivljenjski slog. In �elja, da gre� globlje in globlje vase. Do zdaj je to bil �e grandiozen smisel za jaz. In moj dober prijatelj in eden od ustanoviteljev Yippijev Jerry Rubin se je definitivno pomikal v tej smeri. In za�el je sprejemati misel, da je lahko sre�en in popolnoma izdelan samostojno. Socializem v eni osebi. To je seveda kapitalizem. V tem je ravno hec. Mislim, da je hecno. Mislim, da je hecno, ker Ijudje zapravijo toliko svojega �ivljenja, ker se obremenjujejo s preteklostjo in ker so zaklenjeni v preteklost in omejeni s preteklostjo in v tem je neznanska svoboda, da dovoli� Ijudem, da se ustvarijo. EST je bil samo najbolj �ivahen in intenziven izraz ideje, ki se je �irila zelo hitro v vse plasti ameri�ke dru�be. Knjige in televizija so �irili idejo, da je �lovekova prva dol�nost biti to, kar so. In tisti, ki so opazovali to spremembo, so bili za�udeni nad hitrostjo, s katero se je ideja �irila. V sedemdesetih je bil majhen procent prebivalstva, mogo�e tri do pet. V osemdesetih se je raz�irilo v ve�ino prebivalstva, okoli 80 procentov. Postavite si vpra�anje: Kako se sam uresni�im? Vzemite en dan in se poglejte v ogledalo in si recite: Nih�e mi ne bo uni�il dneva. Ta preokupacija z jazom in notranjim jazom je potovala in se �irila v dru�bi v sedemdesetih. Pomagalo mi je, da ne �ivim v preteklosti, gradim na dana�njem dnevu in izrabljam svojo izku�njo pozitivno, da bom bolj�a oseba danes in jutri. Nastala je te�ava, kako se lastno izra�ati. Na tej to�ki se je kapitalizem odlo�il, da bo pristopil. in pomagal posameznikom, da se lahko izrazijo ter med procesom zaslu�il veliko denarja. Narjprej so �eleli najti na�in, kako priti v njihovo miselnost da bi odkrili, kaj ti novi Ijudje �elijo, da bi bili oni sami. To ni pri�lo iz Madison Avenue, temve� iz enega najvplivnej�ih znanstveno raziskovalnih in�titutov v Ameriki. Stanfordski raziskovalni in�titut v Kaliforniji je deloval za korporacije in vlado. Veliko so naredili za ra�unalnike, delali so tudi za obrambno ministrstvo na bodo�em projektu Vojna zvezd. 1978 se je skupina ekonomistov in psihologov na SRI odlo�ila najti na�in, kako prepoznati, izmeriti in izpolniti �elje teh novih nepredvidljivih potro�nikov. Ideja je bila narediti natan�no orodje za merjenje cele vrste potreb, �elja, vrednot, ki so bile pred tem spregledane. V poslovnem svetu pravijo: Kar lahko izmerimo, lahko naredimo. Proizvajalcem smo sporo�ali, �e res �elite zadovoljiti ne samo osnovne potrebe, temve� posamezne �elje, kaprice in potrebe vi�je razvitih �love�kih bitij, se boste morali razdeliti, razlikovati. Da bi naredili tako, so SRI poklicali na pomo� tiste, ki so �e �li skozi osvoboditev Jaza, �e posebej enega izmed vodij Gibanja za �lovekov potencial, psihologa po imenu Abraham Maslow. Preko opazovanja dela v prostorih kot Esalon, je Maslow izna�el nov sistem psiholo�kih tipov. Imenoval ga je lestvica potreb in opisovala je razli�na stanja, skozi katera �o �li Ijudje, ko so osvobodili svoja �ustva. Na vrhu je bila samouresni�itev. Na tej to�ki so posamezniki postali povsem lastno motivirani in svobodni od dru�be. Skupina na SRI je mislila, da Maslowova lestvica lahko tvori osnovo za nov na�in razvr��anja dru�be ne zaradi socialnega razreda, ampak zaradi razli�nih �elja in gonil. Da bi jih testirali, so naredili velik vpra�alnik z na stotine vpra�anj o tem, kako Ijudje vidijo sami sebe, njihove vrednote. Vpra�alnik je bil narejen, da bi videli, �e Ijudje ustrezajo v Maslowove kategorije. Sku�ali smo ugotoviti, kaj so Ijudje v resnici �utili. Spra�evali smo res vsiljujo�a vpra�anja in najeli smo podjetje, ki opravlja ankete in rekli so, da �e niso videli �esa tak�nega. Ponavadi mora� poslati dopisnico in �ez �est tednov �e eno, nato jih pokli�e�, da je ve�ji odstotek odgovorov. Mi smo imeli 86 odstotkov odgovorov in poslali smo samo eno dopisnico. Ljudje so zelo radi izpolnjevali ta vpra�alnik. Dobili smo nekaj izpolnjenih vpra�alnikov z listkom: Imate �e kak�en vpra�alnik, da ga izpolnim? Prosili smo Ijudi, naj pomislijo na stvari, o katerih niso nikoli razmi�Ijali in radi so razmi�Ijali o njih. Na primer kaj �utijo? - Ja, kaj �utijo, kaj jih motivira, kaj je smisel njihovega �ivljenja, kaj jim je pomembno... Bilo jim je v�e�. Odgovore je nato analiziral ra�unalnik. Pokazal je, da obstajajo skriti vzorci, glede tega, kaj si Ijudje mislijo o sebi, kar se je skladalo s temi kategorijami. Na vrhu lestvice je bila velika, nara��ajo�a skupina, ki je presegala vse socialne razrede. Skupina na SRI jih je imenovala notranje usmerjeni. To so Ijudje, ki jih ne dolo�uje njihovo mesto v dru�bi, ampak odlo�itve, ki jih sami napravijo. SRI je odkril, da bi te Ijudi lahko dolo�ili z razli�nimi vzorci obna�anja, skozi katere se izra�ajo. Izra�anje samega sebe ni bilo neskon�no. Razdelilo se je v dolo�Ijive tipe. Skupina na SRI je izna�la nov termin: �ivljenjski slogi. Uspelo jim je razvrstiti nov individualizem. Svoj sistem so imenovali Vrednote in �ivljenjski slogi, oz. VALS na kratko. V �etrtem krogu sprememb so tri nove VALS skupine, skupine, ki jim pravimo notranje usmerjene. To so Ijudje, ki jim je osebno zadovoljstvo pomembnej�e kot status ali denar, �elijo se izraziti, biti kompleksni in individualni. Rob je Jaz-sem-jaz. Jaz-sem-jazi i��ejo nove vrednote, odklanjajo tradicijo in izumljajo lastne norme. Rob si je izmislil celo ime: Rob Noxious (Neznosen). Jodie je empiristka. To je skupina, ki i��e notranjo rast preko neposredne izku�nje. Empiristi ne ostanejo dolgo na enem mestu. To je skupina, ki enkrat vse poskusi in vsa ta aktivnost zahteva izdelke in storitve. Njihovi hobiji so aktivni in lastnina enostavna, vendar v�asih draga. Dru�beno zavedni Sem prodajalec knjig. Prodajam knjige. Sem podjetnik, kar ne pomeni nujno, da verjamem v kapitalizem, to pa� slu�ajno delam trenutno. SRI je naredil poenostavljen vpra�alnik s samo 30 klju�nimi vpra�anji. Vsak, ki je na njih odgovoril, je bil takoj uvr��en v skoraj ducat teh novih skupin. Tako so podjetja ugotovila, katere skupine kupujejo njihove izdelke in kako naj te izdelke tr�ijo, da postanejo vplivni simboli notranjih vrednot in �ivljenjskih slogov teh skupin. To je bil za�etek tr�enja �ivljenjskih slogov. Tako na Ijudi nismo gledali le kot na prebivalstvo po starosti, prihodku, itd... ampak, da smo razumeli njihove motivacije. Ve�ina ogla�evalcev je spremljalo dejanja Ijudi in sku�alo ugotoviti, kaj naj naredijo, ampak mi smo sku�ali ugotoviti njihove vrednote, da bi lahko prepoznali njihov �ivljenjski slog, v kak�ni hi�i �ivijo, kak�en avto vozijo. Korporacije so jim nato lahko prodale stvari, tako, da so jih razumele, da so imele svoje zna�ilnosti, da so vedele, kako ti Ijudje izgledajo, kje �ivijo, kak�en je njihov slog. �e je novi izdelek izra�al vrednote dolo�ene skupine, bi bil dolgo�asen. To je naredilo sitem vrednot in slogov tako pomemben, njegova zmo�nost ugotoviti, katere izdelke bi samouresni�evalci izbrali. In to mo� so nameravali pokazati. VALS je pokazal, da lahko predvidijo ne le, katere izdelke bodo kupili, ampak tudi katere politike bodo volili. Dame in gospodje, bodo�i predsednik ZDA, Ronald Reagan. 1980 je Ronald Reagan kandidiral za predsednika. On in njegovi svetovalci so bili prepri�ani, da bodo zmagali s programom o novem individualizmu ki bo napad na vme�avanje vlade v �ivljenja Ijudi zadnjih 50 let. Napisal sem govor o tem, kako Ijudje odlo�ajo, so pomembnej�i od sodnikov, birokracije, centralizirane vlade, Reagan je imel na izbiro ve� naslovov in izbral je naslov: Naj Ijudje vladajo. Naj Ijudje pridobijo oblast, nadzor nad svojo usodo, oddaljeni od elite v Washingtonu. Rad bi verjel, da vodenje, ki bi ga imel v Washingtonu, ne bo tak�no, da se bom pretvarjal, da lahko re�im vse te�ave, ki sem jih omenjal. Toda skupaj jih lahko. Rad bi prevzel vodstvo, da spravim vlado z grbe ameri�kega Ijudstva in vas osvobodim. Bilo je radikalno. Zmerni republikanci so temu rekli samomor, Jimmy Carter je to poimenoval neumnost, novinarji so imeli slabo mnenje, ampak nenavadno je, da je bila volilna anketa zelo dobra v New Hampshireu, kjer smo morali zmagati. �udno je bilo, da je Reagan dobil nenavaden mozaik podpore. Tradicionalni plakati niso kazali nobenega jasnega vzorca, ki bi presegal status, starost ali spol. Toda tisti, ki so zasnovali VALS, so vedeli zakaj. Svoj sistem so preverjali hkrati v Ameriki in Angliji in prepri�ani so bili, da bo sporo�ilo Reagana in ge. Thacher o posameznikovi svobodi vplivalo na skupino na vrhu lestvice, notranje usmerjene, ker je ustrezalo temu, kako so videli sebe. Resni�no so �eleli biti posamezniki, individualni in v zgodnji fazi, ko smo iskali sporo�ila, s katerimi sta Thacherjeva in Reagan uspela, smo rekli, naj uporabljata besede, ki bodo vplivale na mlaj�e Ijudi, �e posebej tiste, ki i��ejo samouresni�itev, rekli smo jim notranje usmerjeni Ijudje. Veliko sodelavcev je reklo, da je to povsem nesmiselno, saj so notranje usmerjeni Ijudje zelo dru�beno zavedni, oni ne bodo nikoli volili za konzervativce ali republikance. Ampak mi smo rekli: �e bosta Thacherjeva in Reagan �e naprej tako vplivala na njih, potem bodo. In vidim vodstvo, kjer bom vlado spravil z va�e grbe in vas osvobodil, da lahko delate, kar najbolje znate. Ideja, da bi novi samouresni�eni posamezniki izbrali politika z desnice in ne levice, se je zdela nenavadna, toda da bi preverili lastne napovedi, so VALS naredili poro�ilo o volilni izbiri in ga povezali z novimi psiholo�kimi skupinami. Ko smo v raziskavi vpra�ali, koga boste volili, so notranje usmerjeni zagotovo rekli, da bodo volili Thacherjevo in Reagana in oni so imeli vpliv na tistih volitvah, ker so volili za njiju, to je res presenetilo na�e sodelavce, celo znotraj moje organizacije. Pokazala se je mo� tega pristopa, ker je zelo te�ko prepoznati notranje usmerjene na ulici. Ti Ijudje, ki so volili Thacherjevo in Regana, notranje usmerjeni, so bili od povsod, te�ko jih sploh povezujemo s kak�nim razredom. �e gledate samo starost, spol in status, jih ne bi prepoznali, �e pa greste po vpra�alniku, ki spra�uje po njihovih vrednotah, jih lahko prepoznate zelo enostavno. In to je bilo novo? - To je bilo povsem novo. V za�etku 1981. je bil Ronald Reagan izvoljen za predsednika. Toda prevzel je odgovornost za dr�avo, ki ji je pretila gospodarska katastrofa. Visoka inflacija v sedemdesetih je uni�ila veliko tradicionalne te�ke industrije, nezaposlenih je bilo na milijone. A kljub obljubam, je Regan rekel, da dr�avi ne bo pomagal, kot vse pretekle vlade od vojne naprej. ZDA se sre�ujejo z veliko gospodarsko bedo, trenutno je inflacija najdalj�a in najhuj�a v zgodovini dr�ave. Tovarne zapu��ajo delavce, povzro�ajo nesre�o Ijudi in sramoto. V trenutni krizi vlada ni re�itev na�ih te�av, vlada predstavlja te�avo. Ampak ameri�ko slabotno gospodarstvo je skoraj bilo re�eno, ne zaradi vlade, temve� zaradi nove skupine, ki so jo odkrili ogla�evalci, samouresni�eni posamezniki. Postali bodo pogon t. i. nove ekonomije. Lahko si to, kar si �eli�. Ne glede na starost, kaj si v resnici �eli�? Okusen izdelek, ki je koristen zame. Ena tehnika je, da vpra�amo Ijudi enako vpra�anje ve� krat zapored in re�emo: Kaj �elite? Kaj res �elite? Zakaj si to �elite? In oni za�nejo govoriti o tem in nam za�nejo zaupati svoje misli. S to tehniko lupimo �ebulo, �e pomislite, da ima �lovek plasti in plasti za��ite, misli, obna�anja in mi �elimo priti do sredice. Ob za�etku iznajdbe VALS je nastala ob�irna industrija tr�nih raziskav. Stara tehnika ciljnih skupin, ki so jo izna�li freudovski psihoanalitiki v petdesetih, je bila uporabljena na nov in zelo mo�an na�in. Prvoten namen ciljnih skupin je bil najti na�in, kako privabiti Ijudi, da kupijo izdelke �iroke proizvodnje z majhno izbiro. Zdaj pa so ciljne skupine uporabljali na druga�en na�in, da bi raziskali ob�utja skupin z �ivljenjskim slogom in iz tega naredili veliko izbiro izdelkov, tako bi te skupine izrazile svojo individualnost. In generacija, ki se je neko� borila proti konformisti�ni dru�bi, jo je zdaj prevzela, ker so tako lahko postali to, kar so. Kapitalizem je uspel narediti nekaj genialnega, ustvaril je izdelke, ki bi jih Ijudje, kot sem jaz, radi imeli. Radi bi jih imeli Ijudje kot je Jerry Rubin. Kapitalizem je razvil celo industrijo za razvoj izdelkov, ki spro�ajo ve�ji smisel za jaz. Kot bi se strinjali z nami, da je jaz neskon�en, da si lahko to, kar ho�e� biti. Prevzeli so to filozofijo in se strinjali z njo in nato naredili izdelke, ki bi ti naj pomagali, da postane� ta neomejeni jaz, izdelek ti prodaja na�in �ivljenja, na�in bivanja. Izdelek ti proda vrednote. Obla�i� se na nek na�in, �ivi� v tak�ni hi�i, ima� tak�no pohi�tvo, uporablja� tak�en ra�unalnik... Imate navadne kavbojke? Imamo veliko v jeansu, svili in bomba�u. Je� v tak�nih restavracijah, vrednote so biti moderen, biti kul. To ni, ponavljam, ni marketin�ka poteza! Ideja, da lahko kupi� identiteto je zamenjala prvotno idejo, da si povsem zmo�en ustvariti identiteto, da si povsem zmo�en spremeniti svet, ga narediti, kot ga sam ho�e�. To, kar nosim je izjava. Ta �irok razpon novih �elja je povsem ustrezal spremembam v proizvodnji. Z ra�unalniki so sedaj izdelovalci lahko var�no naredili majhne koli�ine izdelkov. Prej�nje omejitve �iroke proizvodnje so zdaj izginile in prav tako skrb korporativne Amerike od iznajdbe �iroke proizvodnje, da bi naredili preve� izdelkov. Z novim jazom potro�ni�ke �elje niso imele ve� meja. V ZDA je bila vedno glavna skrb podjetij, da bi dobava presegla povpra�evanje, da izdelujemo preve� in da ni dovolj tr�i��a. Danes tega ve� ne sli�i�, ker smo pre�li od koncepta tr�i��a omejenih potreb (in �e si jih zadovoljil, so zadovoljene), do tr�i��a neomejenih, ve�no spremenljivih potreb, ki jih nadvladuje lastno izra�anje. Izdelki in storitve vas lahko zadovoljijo na neskon�ne na�ine, na�ine, ki se ves �as spreminjajo in posledi�no imajo gospodarstva neomejene mo�nosti. Iz te eksplozije �elja je nastalo neomejeno potro�ni�tvo, ki je spro�ilo ameri�ko gospodarstvo. Prvotna ideja je bila, da bi z osvobajanjem jaza ustvarili novo vrsto Ijudi brez dru�benih vezi. Ta korenita sprememba se je zgodila. Toda medtem, ko so se novi Ijudje osvobodili, so postali vedno bolj odvisni od svoje identitete za gospodarstvo. Korporacije so spoznale, da je v njihovem interesu spodbujati Ijudi, da so edinstveni posamezniki in jim ponuditi na�ine, da izrazijo to individualnost. Svet, v katerem se je Ijudem zdelo, da se upirajo konformizmu, ni gro�nja za gospodarstvo, ampak njegova najve�ja prilo�nost. To je bila na nek na�in zmaga jaza, zmaga prizanesljivosti do sebe, vidik, da je vse na svetu in vsa moralna presojanja primerno gledati z vidika osebnega zadovoljstva. In ko�ni vidik te logike je, da sploh ni dru�be. To je samo skupina posameznikov, ki se sami odlo�ajo za lastno ugodje. Naslednja epizoda govori o tem, kako so politiki z levice v Angliji in Ameriki sprejeli tehnike iz poslovnega sveta, da bi ponovno pri�li na oblast. Niso se pa zavedali, da bo tisto, kar je dobro v poslovnem svetu, spodkopalo temelje njihovih politi�nih prepri�anj. Zna�li so se ujeti v pohlepne �elje novega jaza. Prevedla Ur�ka Repina www.zofijini.net

Video Details

Duration: 58 minutes and 34 seconds
Country: United Kingdom
Language: English
Producer: Adam Curtis
Director: Adam Curtis
Views: 199
Posted by: kajosch on Jun 6, 2009

Part 3

Caption and Translate

    Sign In/Register for Dotsub to translate this video.